Programer opravlja osnovne postopke razvijanja informacijskih sistemov. to je pisanje računalniških programov. Le-ti so napisani v kodirnem jeziku in povedo računalniku, kaj naj dela.
Kodirni jezik je umetni simbolni jezik, ki ima določeno slovnico, skladnjo in pomen. Po pomenu besed je lahko podoben naravnemu.


Z uporabo dogovorjenih standardov in pripomočkov izdela programer podroben načrt zgradbe programov.
Nato napiše program v kodirnem jeziku ali programsko kodo. Dobro izdelan program je tak, ki opravi zahtevano funkcijo kar najbolj hitro, zanesljivo in ekonomično, to je brez nepotrebne uporabe razpoložljivih virov računalnika.
Za pisanje programov se lahko uporabi en višji programski jezik ali več jezikov, ki vsebujejo besede naravnih jezikov, na primer "if", "then", "include". Razvijajo jih različne računalniške družbe, raziskovalne ustanove in neodvisni razvijalci. Programer običajno obvlada več kot en sam programski jezik.

V informatiki se za postopek preizkušanja pravilnosti delovanja programov navadno uporablja izraz "testiranje".
Osebje programe zelo skrbno testira in o napakah, ki jih ugotovi, obvesti programerje, ki so programe razvijali. Ko je odpravljenih toliko napak, kolikor je le mogoče, se programi dajo v uporabo.
Programerji programe tudi prilagajajo, da učinkoviteje delujejo ali jim dodajajo nove funkcije. Ko programer namešča programe v delovno okolje, sodeluje s sistemskimi integratorji, strokovnjaki, ki imajo pregled nad razpoložljivimi računalniškimi napravami neke organizacije in nad njihovo uporabo.
Pri tem delu včasih potrebuje prejšnje verzije programov, operacijskih sistemov in računalniških naprav in tudi osebje, ki ima določene izkušnje in usposobljenost na tem področju.
