Stolp, visok 54 metrov, ima značilno baročno “čebulasto” streho in je eden najbolj vidnih simbolov mesta Ptuj. Je v samem središču Ptuja, ob gledališču in cerkvi Svetega Jurija. Do vrha vodi 150 stopnic skozi šest nadstropij.
Po večih letih želja, je končno stekla realizacija obnove in pridovitev turistične ponudbe Ptuja
Vodja projekta je bil pater Andrej Feguš, ki si je za obnovo prizadeval že dolgo časa, najbolj kritična pa je bila okrog 100 let stara streha. Do realizacije težko pričakovane obnove je prišlo po tem, ko je župnija prodala eno od zemljišč. Najprej so se lotili obnove župnišča, s turistično oddajo sob v prenovljenem objektu pa so v dveh letih in pol zbrali denar za začetek obnove stolpa. "Sobe sedaj oddajamo, jaz skrbim skoraj za vse, najraje pa za zajtrk, jaz gostom pripravim kavico, jajca in vse ostalo. In seveda v stolp grem, ko je čas za zvonenje," pove z veliko mero energije.
Pri finančni pomoči je sodelovala tudi mestna občina, ki je pomagala pri obnovi stopnic in pa slovenska minoritska provinca, ki je ponudila ugodno posojilo ter seveda veliko prostovoljnega dela ljudi, ki so si prizadevali za obnovo. Prenovili so tudi mehansko uro, ki je posebnost in "zaščitni znak" stolpa. V sklopu del so obnovili tudi zvon in njegovo mehanizacijo ter zagotovili boljšo statiko. Vse skupaj z vsemi oblikami pomoči je kasneje stalo okrog 150.000 evrov, kar je veliko manj kot je bilo najprej predvideno (celo do 1,2 milijona so bili izračuni).
Za Ptujčane obisk stolpa enkrat na mesec brezplačen
Stolp sprejme 40 obiskovalcev na uro, zato se priporoča predhodna najava obiska. V notranjosti obiskovalce čaka razstava fotografij in arheoloških najdb, ki so del zgodovine stolpa in njegove obnove. Na panojih so na ogled tudi nekateri zanimivi razstavni eksponati, krajši film Varuhi časa o zgodovini Ptuja ter predstavitev delovanja mehanizma ure na stolpu.
Stolp je v zgodovini služil tudi kot zapor
V srednjem veku je stolp služil tudi kot mestni zapor. Manjši prostori znotraj stolpa so bili namenjeni za pridržanje zapornikov, predvsem tistih, ki so bili obsojeni na krajši čas pridržanja ali tiste, ki so čakali na sojenje. Zaradi obrambne in mestne funkcije stolpa je bila takšna uporaba logična, saj je bil stolp trden in težko prebojen. Sicer pa je glavna vloga stolpa skozi zgodovino bila: obramba in stražarnica, zvonik (ker je prejšnji pogorel in so ga naredili v stolpu, kar je posebnost), mestna ura s posebnim mehanizmom in danes kulturna, razstavna in razgledna točka.
Posebno nihalo, edinstveno na svetu
V ptujskem mestnem stolpu je 21-metrsko nihalo, ki velja za najdaljše in najstarejše ohranjeno in še delujoče leseno urno nihalo na svetu, na njem pa visi 300 kilogramov težka utež, ki deluje mehansko, brez elektrike. Mehanizem poganja 4 kamnite uteži, zobniški sistem pa je ročno kovan; ura prikazuje čas na treh fasadah, proti gradu pa, kot znak graščanove skoposti, ure ni, kar je tudi posebnost ptujskega stolpa. Ura se ročno navija dvakrat dnevno – zjutraj za to poskrbi Tomi Brumen, ki je tudi idejni vodja interaktivne razstave o stolpu, zvečer pa se na stolp povzpne pater Andrej Feguš, ki pravi: "Ura deluje povsem mehansko, tako kot leta 1701, ko so z njo opremili stolp."
