Od izuma strelnega orožja je lokostrelstvo izgubilo svoj prvotni namen. Ostanke najstarejših lokov so našli na Danskem, športniki pa so se v lokostrelstvu na olimpijskih igrah prvič pomerili med seboj leta 1900 v Parizu. Takrat so za tarče uporabili kar žive golobe.

Športniki danes seveda streljajo v umetne tarče. Preden namerjeno puščico sprožijo v smeri proti tarči, pa vrvico loka napnejo tako, da se ta dotakne njihovega obraza. Na tak način naj bi strelčeva roka pri izpustu puščice ostala najbolj mirna.

Na tekmovanjih se med seboj pomerijo posebej ženske in posebej moški, slednji streljajo na nekoliko daljše razdalje. Zares dobri lokostrelci, ki si na tekmovanjih prislužijo tudi medalje, so s puščico sposobni zadeti tarčo v velikosti dna kozarca iz razdalje sedmih avtobusov.

Tekmovanja v lokostrelstvu potekajo na prostem, pa tudi v dvoranah in na športnih igriščih. Lokostrelci se med seboj pomerijo v različnih disciplinah. Streljajo iz različnih razdalj, ki so lahko dolge tudi 90 metrov in streljajo z različno ukrivljenimi loki. Čeprav si predstavljamo, da se z lokostrelstvom ukvarjajo predvsem moški, pa je v tem športu tudi veliko tekmovalk.

Osnovna lokostrelčeva oprema je sestavljena iz loka, puščic, ščitnikov in torbe za puščice, ki se ji reče tok. Kako se lok pravilno drži v rokah, si oglej v spodnjem videoposnetku.

Iz oddaje Firbcologi: Kako streljati z lokom?

Tudi Infodromovci so spoznavali lokostrelstvo