Je to mogoče četrtek, ker imate takrat karate ali morda šah? Ali pa petek, ker mu sledi konec tedna, ko boste lahko pokonci dlje kot običajno? Ne glede na to, kateri dan ste izbrali, vemo, da mora biti to ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota ali nedelja.

To so namreč edine možnosti, ki jih imamo, ker ima teden samo sedem dni.

Ali pa 73 petdnevnih tednov. A tako pač je, boste rekli. Tako je že od nekdaj in tako smo navajeni. Na neki način imate prav. Tako je res skoraj od nekdaj. Tradicija sedemdnevnega tedna je dolga tisoče let.

Zgodovinarji menijo, da se je začela v času starodavnih Babiloncev. Skupaj s Soncem in Luno sestavlja pet planetov, vidnih s prostim očesom, sedem najsvetlejših periodično premikajočih se nebesnih teles glede na zvezde. Babilonci so nebesna telesa častili kot božanstva in zato so vsakemu izmed njih posvetili en dan.

Iz sedanjih evropskih imen za dneve lahko razberemo, kateremu nebesnemu božanstvu je bil posvečen kateri dan v tednu.

Nemški Sonntag ali angleški Sunday nam pove, da je bila nedelja posvečena Soncu. Italijanska imena (pa tudi podobna francoska) lunedi, martedi, mercoledi, giovedi, venerdi razodevajo, da je bil ponedeljek posvečen Luni, torek Marsu, sreda Merkurju, četrtek Jupitru - Jovu, petek Veneri, angleški Saturday pa kaže, da je bila sobota posvečena Saturnu.

Povprečen čas od ene do naslednje glavne Lunine mene je 7 dni, 9 ur in 11 minut, kar nam prinese teden, kot ga poznamo.

Povprečen čas med prejšnjim in naslednjim mlajem je 29 dni, 12 ur in 44 minut, kar je blizu koledarskemu mesecu, ki ima 30 ali 31 dni. Luna v enem letu 12-krat obkroži Zemljo, zato ima leto 12 koledarskih mesecev.

Na podlagi izkopavanj so tudi arheologi ugotovili, da so ljudje že v kameni dobi računali čas v povezavi s spreminjanjem Lune.