Na božično obloženi mizi ne manjka adventni venček, čeprav so vse svečke že bile prižgane (kot vemo štiri nedelje pred božičem). Foto: BoBo


Po običaju se na sveti večer pri nas in v večjem delu sveta okrašuje božično drevesce, prav tako pa se zvečer prirejajo slovesne večerje v krogu celotne družine. Res je sicer tudi to, da dandanes mnogi božično drevesce postavijo že veliko prej, ob koncu novembra ali prvi vikend v decembru. A po izročilu naj bi drevesce krasilo dom od 24. decembra do 6. januarja, lahko pa tudi vse do svečnice 2. februarja.

Tudi obdarovanje z darili je po običaju na sveti večer pred božično večerjo ali po njej. Čeprav mnogi ohranjajo tradicijo, da božiček pride ravno v tej noči in zato se lahko darila odprejo 25. decembra zjutraj. Ljudje gredo po večerji k polnočnici (že samo ime pove, da je to maša, ki se začne ob polnoči).Foto: Pixabay

Brez potice v Sloveniji ne gre

Jedi, ki naj bi bile na božični mizi, so slavnostne, pečeno meso, juha, solata, kot sladica pa potica in keksi, ki se spečejo nekaj dni prej in ponujajo obiskom v zadnjih dneh decembra. Dom je okrašen v slavnostne barve, kot sta rdeča in zlata. Ne manjka pa seveda niti adventni venček in pa jaslice. Kakšen ej jedilnik na božični večer ni strogega pravila, lahko so poljubne jedi, le potica velja kot stalnica, pa čeprav so na meniju tudi kakšne druge sladice.

Po tradiciji je orehova potica vedno na mizi ob krščanskih praznikih. Še posebej za veliko noč in božič. Foto: BoBo
Pod smrekico na božič seveda ne manjkajo darila. Božiček jih skrivnostno dostavi v noči iz 24. decembra na 25. decembra, zato mu ne pozabite nastaviti piškotov in mleka. Foto: BoBo