Kopriva je porasla z drobnimi, kratkimi dlačicami in v njih so žgalni laski. Lasek je dolga votla celica z glavico. Ko se koprive dotaknemo, se vrh laska odlomi, zarije v kožo in ostane v njej. Tekočina, ki je v lasku in je strupena, se izlije v ranico. Koprivni strup je zelo podoben kačjemu strupu, čutimo ga kot srbečo in pekočo bolečino. Ni pa ga toliko, da bi nam škodil. Telo ga hitro predela - in že nas več ne peče. Foto: Pixabay
Koprivni laski, ki so na dotik pekoči, poživijo krvni obtok, kar nas pogreje. Bičanje s koprivami po hrbtu v zdravilne namene je bil med ljudmi razširjen način zdravljenja v preteklosti. To, da nas kopriva opeče, je torej zdravilno. Foto: Pixabay
Koprivo pa lahko uporabljamo tudi v kuhinji. Zdravilna je cela rastlina (korenine, listi in seme). Liste nabiramo od maja do avgusta, korenine pa kopljemo pozno jeseni ali pa tudi spomladi. Ko nabiramo liste, porežemo vso rastlino in jo posušimo, nato pa ločimo liste od stebel. Uporabni so za čaje in juhe, saj se listi uporabljajo podobno kot špinača (iz njih se naredi okusna omaka). Lahko se pa koprivo doda v njoke, kruh, testenine, namaze in podobno. Foto: Pixabay
Koprivo je uradna medicina začela izkoriščati šele v novejšem času. Njena zdravilnost je izredna in je odlična "hrana" za kri, saj zaradi vsebnosti zdravilnih snovi prečisti in obnovi kri. Spodbuja delovanje celotnega telesnega presnavljanja, prav zato je v mnogih čajnih mešanicah. Uspešno pomaga pri težavah z mehurjem in sečili, čisti ledvice (kamni in pesek), pomaga bolnikom s sladkorno boleznijo, pomaga pri težavah z žolčem, jetri in trebušno slinavko. Tudi pri težavah z dlesnimi in aftami pomaga tako, da grgramo čaj. S pripravki iz koprive si čistimo kožo,akne in mozolje, preprečujemo izpadanje las in si pomagamo, da je lasišče dovolj prekrvavljeno. V korenini so odkrili tudi linane, ki imajo zdravilen učinek na bolezenske spremembe v človeškem telesu. Foto: Pixabay