Za mravlje je voh eden najpomembnejših čutov – uporabljajo ga za orientacijo, iskanje hrane, komuniciranje s svojimi vrstami in tudi za zaznavanje nevarnosti. Zato je mogoče z določenimi vonji uspešno odvrniti ali celo pregnati mravlje iz stanovanja, še posebej če si tam začnejo graditi mravljišče.

Vonji, ki jih mravlje ne marajo:
- Kis (še posebej alkoholni ali jabolčni). Močan kisel vonj prekrije njihove kemične sledi in jih dezorientira. Lahko ga zmešaš z vodo in poškropiš po robovih tal, okenskih policah, kuhinjskih pultih.
- Cimet. Ima močan, oster vonj. Posuješ ga lahko na vstopne točke ali okoli mravljišča.
- Eterična olja (posebej poprova meta, evkaliptus, citrusi, čajevec, sivka). Zmešaj nekaj kapljic eteričnega olja z vodo (v razpršilki) in poškropi kritične točke. Meta je ena najučinkovitejših.
- Limonin sok ali olupki citrusov. Kisline in olja v citrusih delujejo odvračilno. Tudi limonina lupina ob vhodih lahko pomaga.
- Nageljnove žbice (klinčki). Močan in zanje neprijeten vonj. Lahko jih postaviš v kotičke ali narediš raztopino za pršenje.
- Kava v prahu ali kavna usedlina. Ima močan vonj, ki moti njihove zaznave.

Kaj se zgodi z mravljami, ko zavonjajo te vonjave, ki jih ne marajo?

Mravlje uporabljajo feromone (kemične sledi), da se med seboj usmerjajo – sledijo si kot po “nevidni poti”. Ko pridejo v stik z močnimi vonjavami (npr. kis, meta, limona), te prekrivajo ali uničijo njihove sledi, zaradi česar ne najdejo poti nazaj do hrane, ne najdejo poti nazaj v mravljišče, izgubijo stik z ostalimi člani kolonije.

Vonjave, kot so eterična olja poprove mete, citrusov, evkaliptusa, delujejo na mravlje podobno kot opozorilo na nevarnost. Ko jih zavonjajo se ustavijo, začnejo hitro teči stran, ne nadaljujejo poti v tisto smer.

Več o tem, kako se mravlje med seboj prepoznajo po vonju, smo razložili v tem prispevku.