Parfumi dišijo zaradi hlapnih kemikalij, ki se sproščajo v zrak, ko pridejo v stik s kožo ali okoljem. Te kemikalije so znane kot aromatične molekule in so ključne za to, da parfum diši. Ko parfume nanesemo na kožo ali oblačila, se te molekule sprostijo in začnejo uparjati. Ko vdihnemo te hlape, jih zaznamo s pomočjo vonjalnih receptorjev v nosu, ki pošljejo signal v možgane, kjer se ta signal interpretira kot vonj. Zapleteno? Niti ne! Foto: Pixabay
Parfumi vsebujejo različne vrste aromatičnih molekul, ki so razvrščene v različne kategorije vonjav, kot so cvetlične, citrusne, lesne, orientalske in mnoge druge. Te molekule so običajno pridobljene iz različnih naravnih virov (kot so cvetovi, les, začimbe, sadje) ali pa so sintetične, kar pomeni, da so jih ustvarili v laboratoriju. Foto: Pixabay
Vas zanima, zakaj nekateri parfumi dišijo dlje kot drugi? Parfumi so sestavljeni iz različnih vrst vonjav, ki se razlikujejo po tem, kako dolgo ostanejo v zraku ali na koži. Bazne note, kot so les, mošus, vanilija ali jantar, so težje in bolj obstojne. Te sestavine imajo daljši "slojni čas" in ostanejo na koži dlje, medtem ko zgornje in srednje note, kot so citrusni in cvetlični vonji, običajno izhlapijo hitreje. Foto: Pixabay