V Sloveniji in tudi drugih državah ima pust dolgo tradicijo. Šemijo se vse generacije, po večjih mestih so tudi povorke, kjer se predstavijo pustne šeme. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Nekaj glavnih razlogov, zakaj se za pusta oblečemo v nekoga drugega?
- Odganjanje zimskih duhov – Pust izvira iz starih poganskih ritualov, kjer so ljudje z maskami in hrupom odganjali zimo ter klicali pomlad in rodovitnost. Verjeli so, da se v tem času prehodov med letnimi časi duhovi lažje gibljejo med ljudmi, zato so se maskirali, da jih ne bi prepoznali ali da bi jih prestrašili.
- Prijazna norčavost – Pust je čas, ko so veljala "drugačna pravila". Ljudje so se lahko norčevali iz oblasti, si nadeli identitete, ki jih sicer ne bi mogli, in preizkušali vloge, ki so bile družbeno manj sprejemljive. Maske so omogočale anonimnost in svobodo izražanja.
- Krščanski vpliv in predpostni čas – S krščanstvom je pust postal del priprave na post, ki se začne s pepelnično sredo. Ker je post čas odpovedovanja, je pust pomenil še zadnje dni obilja, veselja in norčavosti. Še zadnjič so se ljudje v preteklosti dobro najedli, potem pa hrane ni bilo več in so se skupinsko podali na pot posta, ko se je jedlo zelo zelo malo.
- Povezovanje skupnosti – Pustne maske in sprevodi so tudi način, kako se skupnost poveže, izrazi ustvarjalnost ter skupaj proslavi prehod v novo obdobje.
V Sloveniji je v večih krajih velika povorka s skupinskimi pustnimi maskami. V Ljubljani je običaj, da je na pustno soboto povorka (Zmajev karneval), kjer so našemljeni otroci in šolske skupine ter ostali posamezniki. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Največja pustna povorka v Sloveniji pa je tradicionalno na Ptuju, kjer lahko na pustno nedeljo vidimo ogromno skupinskih mask iz vse Slovenije in tujine. Foto: BoBo/Žan Osim
Tudi Cerknica je znana po tradicionalni povorki, kjer so osrednji liki povorke coprnica Uršula in Butalci. Foto: BoBo

Tudi v oddaji Infodrom so mladi spregovorili o pustu

Infogrom: Kaj vam pomeni pust?