Pustni torek je dan, ko se ljudje še zadnjič pred začetkom posta, ki traja 40 dni, "privoščijo opust" z bogato hrano, zabavo in praznovanjem. Pustni torek je posebno opevan zaradi njegovega pomena v tradiciji in navadah, ki so se razvijale skozi zgodovino. Foto: BoBo
Preko mask, kostumov in zabavnih dejavnosti ljudje običajno izražajo željo po preobrazbi, iskanju svobode in odrešitvi od vsakdanjih skrbi. Maskiranje in preobrazba sta tudi način, kako se ljudje lahko začasno »osvobodijo« od običajnih družbenih norm in pravil. S pustnim torkom se potem vse to zaključi, zato je velikokrat ravno torek dan velikega pustnega praznovanja tudi v šolah in različnih podjetjh. Foto: BoBo

Pustnemu torku sledi pepelnična sreda

Post se v katoliški tradiciji začne s sredo pepelnico, kar je dan, ko verniki začnejo priprave na veliko noč. Po verskem prepričanju je sreda pepelnica dan pokore in posta, zato je to zadnji dan, ko so dovoljena obilo hrane, veselja in zabave. Pustni torek je torej zadnji dan pred tem obdobjem, ko si ljudje še lahko privoščijo uživanje v "svetovnih" radostih in razkošju, preden se začnejo postiti.

V preteklosti so cerkvene prakse in običaji pogosto sledili kmetijskemu ciklu in potrebam ljudi v vsakdanjem življenju. Pustno obdobje je bilo povezano z veseljem pred začetkom posta, in to veselje se je praviloma končalo v torek, saj je bilo to pred sredo, ki je bila dan za začetek posta.
Zato je pustni torek simboličen dan, ki na poseben način zaključuje obdobje zabave in veselja.

Pustnemu torku sledi nato 40 dni posta, katerga namen je, da jemo manj in da se posvetimo bolj umirjenemu načinu življenja. Foto: BoBo
Na pustni torek je v šolah velikokrat zaželjeno (če je seveda takšen skupni dogovor), da učenci pridejo namaskirani. Od četrtka do ponedeljka pred pustnim torkom pa so zabave in povorke po večjih mestih. Foto: BoBo