Naš možgani so izjemno občutljivi za obraze – celo majhne napake (npr. premajhne oči ali rahlo zamaknjena usta) takoj opazimo. To pomeni, da mora biti opazovanja umetnika, ki riše potret zelo natančen, sicer bo obraz »čuden« ali »nepodoben«. Foto: Pixabay
Učenje risanja portretov zahteva spretnost opazovanja, poznavanje anatomije, tonskih vrednosti, tekstur, in vse to je rezultat dolgotrajne vaje. Tudi profesionalni umetniki pogosto naredijo več skic, preden dobijo dober rezultat. Kot smo že dejali, so bili umetniki, ki so znali risati portrete izjemno cenjeni v zgodovini, saj je bil to edini način, da so nekoga upodobili. Če ne bi bilo teh umetnikov, ne bi danes imeli zgodovinskih osebnosti, katerih umetnije so hranjene v muzejih, gradovih, uradnih poslopjih in podobno. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
Oblika obraza je trodimenzionalna – sence in svetloba določajo, kako ga zaznavamo. Dobro moraš razumeti, kako svetloba pada na obraz, da lahko ustvariš globino, ne da bi obraz izpadel ploščat ali nenaraven. Portreti so bili skozi zgodovino izjemno cenjeno umetniško delo, upodabljali pa so se višji sloji (kralji in ostali, ki so spadajo v skrajno višji sloj družbe). Danes so mnogi portreti znanih zgodovinskih osebnosti zelo dragocene umetnije, ki stanejo pravo bogastvo, velikokrat pa jih sploh ni mogoče kupiti, ker so last države ali drugih institucij. Kljub vsemu so velikokrat javne dražbe dragocenih umetnij, ki dosegajo vrtoglave zneske. Foto: EPA
Firbcologi: Kako narišemo portret?
Domača naloga: portret zgodovinske osebnosti