Zakaj ravno tri?

Če je ena število začetkov (Mislim, torej sem!) in dvojka osnova za napetost (Jaz bi tako, ona drugače) je trojka prva, kjer lahko dosežemo neko popolnost. Ravno popolnost, oziroma občutek zadovoljstva, ki smo ga deležni ob branju ali poslušanju zgodbe, je pogoj, da se zgodba sploh lahko imenuje zgodba.

Tudi zgodb, kjer se trije bratje odpravijo po svetu, ali eden trikrat poskusi, preden uspe, poznate kar nekaj. Če bi vas opozoril na podrobnosti, bi verjetno ugotovili, da se trojka kot pomembna gradnica pojavlja skoraj v vseh zgodbah, ki jih poznate, od preprostih šal do televizijskih nadaljevank.

S številko tri lahko ustvarimo zanimive ritme (pri enki in dvojki pač ne): velik, večji, največji, ali: bronast pes, srebrn pes, zlat pes, ali: prevroča juha, prehladna juha, ravno pravšnja juha, ... Pri dvojki pravega ritma še ni, saj k ritmu spadajo tudi premori, pri dvojki pa je premor en sam.

Zlatolaska in trije medvedi (Leslie Brooke)

Lahko ustvarimo preprosto ponavljanje, ki ga prekinemo: prvemu bratu spodleti, drugemu bratu spodleti, a tretji je uspešen. Na ta način ustvarimo pričakovanje.

Ko slišimo, da prvemu bratu ni uspelo, nismo presenečeni, pri drugem dobimo še potrditev, da smo imeli prav, toda šele pri tretjem doživimo zadovoljstvo zaradi presenečenja, saj njemu uspe (no morda tudi to pričakujemo, a vseeno smo lahko presenečeni nad načinom, ki ga je pripeljal do uspeha) in s tem se osnovna zahteva po popolnosti v pripovedi zaključi.

Podoben trik uporablja večina šal, ki spadajo med najpreprostejše zgodbe. Na primer:
Po več letih se srečajo nekdanji sošolci in sedejo za mizo v restavraciji. Natakar jim prinese jedilne liste in nekaj časa v zadregi gledajo malo jedilne liste, malo drug drugega.
Potem prvi iz žepa potegne očala in pojasni: »Potrebujem jih le, če je v prostoru slaba svetloba.«

Drugi očala natakne z besedami: »Očala imam le za zelo majhne črke.«
Tretji še sam vzame očala in doda: »Tudi jaz jih uporabljam, kadar hočem kaj videti.«
V tem vicu smo uporabili klasično formulo s številko tri: postavitev prizora (kdo, kje, kaj) - pričakovanje (prvi nekaj reče, drugi nekaj reče) - prekinitev vzorca (tretji namesto še enega izgovora pove bistvo - da so se namreč postarali).

Ob zgradbi je tu še trojka z nastopajočimi osebami, med katerimi drugačnost tretje poudarimo tako, da sta si prvi dve čim bolj podobni (prvi in drugi brat sta v pravljicah oba neuspešna, tretji pa ne) in seveda trojka v ritmu, ki je pri šalah tipično hiter, da poslušalca preseneti.

Torej v eni sami šali kar trije načini uporabe trojke! Ste opazili, da sem jo uporabil tudi sam?
Nekaj primerov uporabe moči števila tri
Verjetno ste že slišali za Cezarjevo izjavo »Prišel, videl, zmagal.« Čeprav bi vojskovodja lahko isto povedal z več ali manj besedami, se je njegova izjava gotovo zapisala v zgodovino tudi zaradi svoje ritmike.

Še ena znana izjava je bila Churchillova, ko je leta 1940, že globoko v 2. svetovni vojni, zasedel mesto premierja. Obljubil je kri, znoj in solze. Vsaj tako se večina spomni. Z nekaj brskanja po zgodovinskih zapisih pa odkrijemo, da je obljubil kri, trdo delo, znoj in solze. To pomeni, da so si ljudje, ki so njegovo izjavo ponavljali, privoščili majhen popravek - ki je bolj melodičen, gre lažje v ušesa in si ga bolje zapomnimo.

Trije prašički (Frederik Richardson)

Pravljice, pri katerih trojko označujemo kar s pravljičnim številom, sem že omenjal. Posebej bi poudaril, da se njena ritmika uporablja predvsem na tri načine:

- stopnjevanje (pri treh prašičkih je prva hišica preslabo grajena, druga že bolje, a še vedno preslabo, tretja pa zdrži);
- uravnoteženje (Zlatolaski je prvi stol pretrd, drugi premehak in tretji ravno pravšen);
- ponavljanje s prekinitvijo (prvemu bratu ne uspe, drugemu tudi, tretji pa izpolni nalogo).

Kako uporabiti moč števila tri pri pisanju?
Število tri lahko uporabimo že v naslovu. Na primer: trije razlogi, da navijam za moštvo X.
S številko vzbudimo zanimanje pri bralcu in ga hkrati pomirimo, da seznam ne bo zelo dolg. Pravzaprav bo tako kratek, da si ga bo lahko celo zapomnil. Ravno v tem je bistvo - da ne bomo dolgovezili.

Vzemimo za primer pri nas manj znano otroško pesmico: Tri male mucke. Lahko bi jo naslovili z Tri mucke (da so majhne, je jasno že iz uporabe pomanjševalnice mucke) ali Zgodba o treh muckah. Vendar se Tri male mucke daleč najbolje sliši. Ritmičnost tako sestavljene besedne zveze odtehta slovnično in logično pravilnost. Lep primer rabe pesniške svobode, kajne?

Upoštevajmo trojko pri zgradbi besedila. Saj poznate uvod, jedro in zaključek? No, velja tudi pri različnih predstavitvah, na primer pri dandanes v osnovnih šolah tako priljubljenih plakatih, ki so odlična priprava na kasnejše predstavitve ob različnih priložnstih:
Na kratko povemo, o čem bomo govorili.

To povemo (znotraj predstavitve seveda poskusimo uporabiti še kakšne trojke. Ker gre za plakat, ne pozabimo na slike. Delujejo tako skupine treh predmetov, pojmov, pridevnikov, ... kot različni trikotniki).

V zaključku na kratko povzamemo bistvo predstavitve. To je lahko kratek povzetek, zaključek, morda izzivalno vprašanje. Ampak res na kratko, po možnosti v enem samem stavku.

Izrabimo ritem števila tri pri naštevanju. Na primer pri opisovanju. Spomnim se opisa trolov:
So veliki in močni in ne prav pametni. Velja tudi, da jedo vse. Tudi kamne. A jih nimajo radi.
Stopnjujte v ritmu trojke.

Če opisujete določeno dogajanje, na primer začnite z daljšim stavkom, nadaljujte s krajšim in zaključite z najkrajšim.
Na primer:
Noč je bila hladna, vlažna, zlovešča.
Vrata tiho zacvilijo.
Bum!
No, nekaj idej boste gotovo ustvarili še sami, kajne?

Na svidenje do prihodnjič!