Svoj besedni zaklad lahko povečujemo na številne načine, med katerimi je veliko zabavnih. Naštejmo jih torej!

1. Branje, poslušanje, opazovanje

Da največ zanimivih besed najdemo v knjižnicah, najbrž ne more biti presenečenje. Berimo torej veliko in raznovrstno, pa ne le knjig, tudi v revijah in časopisih bomo našli marsikakšno novo besedo ali besedno zvezo. Poskusimo jo razumeti iz besedila samega, če je le mogoče, pa jo poiščimo še v slovarju slovenskega jezika, ki nas lahko usmeri k še kakšni novi zanimivi besedi.

Ob običajnem branju, po katerem posegamo vsak dan, se pogumno lotimo tudi čtiva, ki je iz našega običajnega območja udobja. Recimo, da si za spremembo izposodimo petdeset ali sto let staro knjigo. Ali pa preberemo kakšno pesniško zbirko. Morda celo kratko dramsko besedilo? Vsak od naštetih primerov skriva presenetljive priložnosti za obogatitev besednjaka.

Enako velja za vključitev v pogovor dveh strokovnjakov na nekem ozkem strokovnem področju ali prisluškovanje podeželskemu narečju. Bodite pozorni na komentar nogometne tekme, vremensko napoved ali opis modne revije, sprehodite se skozi muzej starin in preberite opise ob razstavljenih predmetih, ob deževnem popoldnevu pa morda vzemite v roke leksikon in na naključno izbrani strani izberite razlago, ki se vam zdi v tistem trenutku najzanimivejša.

2. Pogovarjajte se

Če pozorno prisluhnete pogovoru vrstnikov, boste gotovo opazili, da je vsakdanji pogovor poln mašil, izposojenk iz drugih jezikov, spakedrank, nedokončanih povedi, ... Skoraj vedno porabimo veliko besed za zelo malo povedanega. Bi poskusili sami takšno stanje izboljšati? Povedati več z manj besedami? Uporabiti druge besede? Se morda vključiti v pogovor starejših, bolj načitanih, z besedami spretnejših?

Vaja, ki jo skoraj vsi priporočajo za povečanje besednega zaklada je redno učenje novih besed. Morda po eno vsak dan ali morda vsak drugi dan? Obstajajo spletne strani, ki ponujajo natanko to - eno zanimivo besedo na dan. Ob besedi je seveda še razlaga pomena in nekaj primerov uporabe. Vsekakor se splača po naučeni besedi taisto besedo uporabiti v stavku. Če ne gre v vsakdanjem pogovoru, jo poskusite zapisati v stavku ali dveh.

K aktivnemu pogovoru spadajo tudi najrazličneše igre, med katerimi je verjetno najbolj znan legendarni Scrabble. V tej sploh ne tako enostavni igri imajo igralci s širšim izborom besed nedvomno veliko prednost pred drugimi. Če je Scrabble prezapleten, so tu še vislice, najrazličnejše križanke in različne igre z besedami, ki jih najdemo v ugankarskih in drugih revijah.

3. Raziskujte

Ko naletite na novo besedo, poskusite razkriti, kako je sestavljena. Ravno danes, ko tole pišem, sem bil vprašan, kaj je pravzaprav sojetnik. Beseda je sestavljena iz osnove jetnik in predpone so-. Podobno kot sošolec. Koliko besed, ki se začenjajo s so- bi znali našteti? Kaj vse pa bi znali izpeljati iz jetnik? Bi lahko povezali besedo ječa z ječati?

Takšne miselne izzive si lahko postavljate kjerkoli in kadarkoli. Priložnosti je dovolj: med vožnjo z avtobusom, med čakanjem v vrsti za kosilo, med opravljanjem vsakdanjih nezahtevnih opravil, kot je pomivanje posode ali ščetkanje zob, med jutranjo telovadbo, ...

V šoli nove besede srečujete vsak dan, verjetno še pogosteje, kot bi sprva pomislili. Pri kemiji so to lahko imena predmetov v laboratoriju (znate poiskati koren te besede in ga prek latinščine povezati z besedo delo?) ali elementov periodnega sistema (bi znali besedo perioda uporabiti v vsakdanjem pogovoru?), pri geografiji imena krajev ali strokovni izrazi v atlasu, pri slovenskem jeziku je več kot dovolj priložnosti tako v slovnici kot v književnosti.

Kaj pa tuji jeziki? Tam so nove besede redne gostje! Namesto, da si jih preprosto zapomnite, poskusite kakšno zares podrobno raziskati. Kaj vse na primer lahko pomeni tako vsakdanja angleška beseda, kot je light? Ali koliko zabave nam lahko ponudi nemška navada sestavljanja zares dolgih besed iz posameznih krajših besedic, ki imajo vsaka zase že nek pomen?

Počitnice so odlična priložnost, da v roke vzamemo kakšno debelejšo in zahtevnejšo knjigo, ki morda na prvi pogled ni tako privlačna, kot naše siceršnje čtivo. Ne ustrašimo se neznanega. Sam sem se že kot otrok navadil vsaj enkrat na mesec izposoditi kakšno knjigo, za katero si komaj predstavljam, kaj lahko od nje pričakujem. Nekatere so me razočarale, druge več kot prijetno presenetile. Nekatere med njimi so ostale neprebrane. Toda vse skupaj so me obogatile. Ne le z besedami, ampak tudi z raznovrstnostjo načinov posredovanja misli, z idejami, ki so mi pomagale ustvariti nove, moje lastne. Tudi vam svetujem podobno.

Če ne marate knjig, sezite po stripih. Ali naravoslovnih revijah. Ali navodilih za kuhinjske aparate (nekateri imajo zares hecne prevode in za dober hec se vedno splača vzeti čas). Raziskujte torej, se čim bolj zabavajte in v nekaj mesecih boste znali povedati več in bolje kot ste mislili, da boste kadarkoli zmogli.

Velja poskusiti?

Tomo Kočar, pisatelj in publicist