Mladinski roman Sneg je postavljen v čas bolj ali manj oddaljene prihodnosti. Spoznajte mesto Ledina, kjer bogato okrožje izpodriva in uničuje revnega. To je obdano z žicami, nadzorujejo ga droni in varuhi. Noči v mestu so strašljivo tihe in ulice prazne.
Ponoči nihče ne hodi po mestu. No, to počnejo »samo zelo pogumni ali pa zelo neumni«. V takem svetu živijo trije najstniki, Edo, Jara in Oskar, ki se vsak po svoje sprašujejo o smislu življenja, ne vedo pa, da jih povezuje tudi skupna preteklost. Toda brskanje po tej utegne biti zelo nevarno.
Čeprav je pripovedni svet mrzel in temačen, skozenj sijejo žarki prijateljstva in prvih najstniških simpatij. Zgodba postavlja pomembna vprašanja glede napredka tehnologije, pomanjkanja pristnih človeških stikov in onesnaževanja, na ta način pa odraščajoče bralce sooča z aktualnimi družbenimi problemi in jih opominja, da bo usoda sveta kmalu v njihovih rokah.
Vse se dogaja v nekem drugem prostoru in času, vendar opozarja, da se lahko v prihodnosti zgodi tudi pri nas. Nekje se podobne stvari že dogajajo. Ves čas pa pada sneg. Brez konca in kraja.
Marjana Moškrič je avtorica mladinskih romanov, ki na različne načine tematizirajo temne plati odraščanja.
Doslej je izdala sedem del za otroke in mladino ter zanje prejela tudi vrsto nagrad. Njen roman Ledene magnolije je prejel večernico, Stvar in Sanje o belem štrpedu pa desetnico. Izdala je tudi roman za odrasle Samo jesen.
Sneg je mladinski roman, ki budi upanje ter krepi zaupanje v ljubezen in prijateljstvo. Spoznavamo tudi tiste resnice, ki presegajo svet navideznega sijaja.
Poglejmo malce v vsebino Snega
Meglica, Zaplata in Pristan so nekoč sestavljali mesto, toda potem sta Pristan napolnila beton in asfalt, med Pristan in Meglico pa se je vrinilo novo, bahavo okrožje, polno steklenih palač, z oholim imenom Elizij, razširilo se je tudi mestno smetišče, ki se že zajeda v stari gozd.
Svet nadzirajo jate dronov, red vzpostavljajo varuhi, z nasiljem in represijo. Kaj kmalu ne bo nikjer več prostora za ljudi, ki se ne podrejajo, za posebneže in obstrance, za ‘obarvane’ … pa tudi za marsikoga in marsikaj drugega ne.
Na primer za knjižnice in knjige. Za drevesa in gozd, za skupnost. V takem zahtevnem trenutku se prepletejo poti treh najstnikov, Eda, Oskarja in Jare. Vsak je iz svojega sveta in vsak od njih skuša najti svojo pot, vendar ne vedo, da jim je skupna skrivnostna preteklost, brskanje po njej pa utegne biti nevarno.
