Grah je zraven fižola izjemno pogosto na meniju tudi pri ljudeh, ki ne jedo mesa oziroma nobenih živalskih proizvodov, saj je zelo nasitna stročnica, polna hranljivih snovi, beljakovin in vitaminov. Uporablja se lahko svež v obliki solat ali kuhan, podobno kot fižol.

Nekuhanega sicer jemo zelo poredko, največkrat je pripravljen tako, da je vsaj malce pokuhan (npr. 10 minut v vreli vodi).

Grah je izredno zdrava vrtnina. V njem najdemo veliko hranil, ki pripomorejo k dobremu zdravju, med drugim vitamina C in K, prehranske vlaknine in veliko antioksidantov. Uživanje graha naj bi pripomoglo k preventivi pred srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, uravnaval naj bi holesterol, preprečeval zaprtost in krepil kosti. Največ vitaminov seveda najdemo v surovem grahu, ki ga lahko jemo, dokler je še mlad. Foto: Pixabay

Zgodovinsko je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo da je bil poznan pred več kot 2000 leti v prehrani ljudi in da je njegova domovina Azija. Obstaja mnogo vrst graha, na Slovenskem pa je najbolj cenjen veliki rumeni grah, ki ima zelo tanko kožico in veliki zeleni grah imenovan tudi »sladki« ali »cukrar«, ki je zelo primeren za konzerviranje oziroma vlaganje v kozarce.

Grah vsebuje precej hranilnih snovi in veliko vitamina A ter kompletno skupino vitaminov B. Vsebuje tudi pomembne minerale, železo, fosfor, kalcij in še nekaj drugih. Vsakodnevno se v prehrani uporablja pogosto in to v podobnih količinah kot fižol. Foto: Dobro jutro

Še zanimivost o ogljikovem dioksidu med kaljenjem graha iz oddaje Male sive celice

Kaj se dogaja med kalitvijo graha?

Dobra novica za vrtnarje, ki na svojem zelenjavnem vrtu gojijo grah

Poleg tega, da je uživanje graha zelo zdravo, pa grah dobro vpliva tudi na zemljo, v kateri raste. Tako, kot druge stročnice, tudi grah veže dušik iz zraka in ga uskladišči v tleh. Grah je tako smiselno saditi pred in po rastlinah, ki so bolj "požrešne" in potrebujejo veliko hranil v zemlji )npr. tam, kjer je bila cvetača, ohrovt, soja, ...)

Pri grahu lahko poleg zrnja in stročja jemo tudi mlade poganjke. Te lahko potrgamo iz odraslih rastlin, ali pa si vzgojimo mikrozelenje. To storimo tako, da grah posejemo v lonček ali zabojček z zemljo, ga pustimo, da zraste kakšnih 5-10cm v višino in nato te poganjke porežemo. Za vzgojo mikrozelenja lahko uporabimo katerikoli grah, običajno pa za ta namen izberemo seme graha za kaljenje. Foto: Pixabay

Jedi iz graha

Nekaj smo jih že našteli. Dobro je vedeti, da je grah, ko se spasira ali spešta izredno mazljiv, če mu dodamo še kakšno drugo zmes (lahko tudi kislo smetano, rastlinske napitke, začimbe). Iz njega lahko naredimo okusne polpete ali kroglice. Zelo dobro se kombinira z dejansko vsako zelenjavo, žitaricami, tudi mesom in ribami.

Grah je v zelenjavnih juhah in omakah zelo velikokrat zraven korenčka. Foto: Pixabay
Spasiran grah je izvrsten - nastane lahko okusna juhica, ki ji dodamo smetano ali pa tudi ne, saj je grah že sam po sebi dovolj gost. Foto: Pixabay
Omaka iz testenin z grahom. Grah zaradi svoje lepe zelene barve zelo popestri omake in najrazličnejše jedi. Seveda pa je tudi specifičnega okusa, kar pomeni, da lahko jedem dodamo le pest graha, pa bo že vse drugače. Foto: Pixabay
Grah se odlično kombinira tudi z vsemi mesnimi jedmi. Foto: Pixabay