Divje rastline so tiste, ki rastejo brez pomoči človeka in niso obdelane ali pridelane na običajen način, torej jih ne gojimo načrtno. Rastejo same, med njimi pa so enkatere užitne in zdravilne, nekatere pa seveda povsem neužitne in tudi strupene.
Divja hrana so rastline, jagode, gobe, korenine, oreščki, zelišča, zdravilne rastline, sadje in drugi prehrambeni viri, ki jih najdemo v naravi in niso gojeni na kmetijah ali v vrtnarijah. Foto: Staša Lepej BašeljObiranje divje hrane zahteva veliko znanja, saj ni vsaka rastlina ali goba užitna in nekatere rastline so lahko zelo strupene. Zbiranje divje hrane je lahko zelo nagrajujoče, vendar je pomembno, da se pri tem upošteva okoljevarstveni vidik in lokalne predpise, saj ni vse v naravi primerno za obiranje. Foto: MMC RTV SLO
Nekateri primeri divje hrane:
Divje jagode – malinovke, borovnice, robide in jagode, ki rastejo v naravi.Divji zeliščni plodovi – kot so trpotec, regrat, detelja, kopriva, ognjič, pljučnik.
Divje gobe – kot so jurčki, lisičke, shiitake, vrganji in druge vrste užitnih gob.
Divje rastline – kot so zelene listnate rastline (npr. divji česen), korenine (korenčkovec, repa) ali plodovi, ki so užitni.
Divje meso – na primer divje živali, kot so srne, divji prašiči ali ptice, ki jih lovci pogosto ulovijo.
Tudi Firbcologi so raziskovali, kaj so to divje rastline
