Zrastejo zelo različno in so lahko veliki od tri pa vse do osem centimetrov. Radi imajo gozdove, kjer rasteta hrast in kostanj.

Pogosto ga srečamo na Goričkem, v Slovenskih goricah, ob Dravinji in na Pohorju, Kozjanskem in Bizeljskem, v Kočevju, na Krasu ter v Vipavski dolini in Ljubljanski kotlini.

Samčka in samico z lahkoto ločimo. Samčkove čeljusti so namreč veliko večje in podobne rogovom.

Čeprav so videti nevarne, pa v resnici niso. Samčki namreč te čeljusti uporabljajo, kadar se z drugim samčkom borijo za samičkino naklonjenost.

Po navadi ga najprej slišimo, saj precej glasno brenči, ker pa je velik, ga kmalu tudi vidimo.

Dejavni so v mraku in v poletnem času, med majem in avgustom. Ker je velik in okorno leti, ga lahko prepoznamo tudi v letu. Rogač je poleg alpskega, bukovega in hrastovega kozlička na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst Natura 2000. Te živali so ponekod v Evropi že izginile, saj imajo zaradi naših posegov v naravo vedno slabše pogoje za življenje.

Pridružite se akciji "Ste videli hrošča?"

Če naletite na rogača (ali katerega drugega hrošča) ga poslikajte in fotografijo s podatki o najdbi sporočite Zavodu za varstvo narave prek spletne strani Sporoči vrsto.