Njegov trup je močan, čokat in vzdržljiv. Ima velike oči, kratke uhlje in dolge ter močne kremplje. Odrasel svizec tehta do 8 kilogramov. So prijazne, miroljubne in plašne živali.

Pri nas živi alpski svizec, ki živi, kot pove že njegovo ime, v Alpah, pa tudi v Karpatih in Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja. Živi izključno v gorah, na višini od 1200 do 2800 m. Najraje prebiva blizu ledenikov. Ker je dnevna žival, se lahko zgodi, da ga srečamo na odprtih planinskih travnikih. Na kraju, ki si ga izberejo, izkopljejo globoko jamo, do katere vodi več zelo ozkih in skritih vhodov.

Pod zemljo imajo pravo mrežo rovov, le eden med njimi je glavni, v tem družina tudi prezimi. Preostali rovi so njihove poletne rezidence, kjer preživijo noči in se v njih skrivajo pred plenilci. Zadržujejo se tudi med skalami.

So pravi mali vremenoslovci. Planinci pravijo, da bo, če ob lepem, sončnem vremenu svizcev ni zunaj, naslednji dan deževalo.

Živijo v skupnosti, ki šteje od 3 do 15 osebkov. Ob vhodu v domovanje vedno straži eden izmed članov, ki z žvižgom opozori druge na nevarnost.

Na posnetku lahko slišite, kako se oglašajo.

V istem brlogu prezimuje več svizcev.

Njihovo zimsko spanje traja tudi več kot pol leta.

V brlog nanosijo suho travo, vhode pa zaprejo s kamenjem in vejicami, se zvijejo v klobčič in zaspijo zimsko spanje oziroma hibernirajo. Starši so toplejši od mladičev in jim tako pomagajo preživeti zimo. Če temperatura pade pod 4 stopinje Celzija, se prebudijo in ogrejejo prostor.

Ko se stopi sneg in se okolica ogreje na 25 stopinj Celzija, se zbudijo in prilezejo na dan za od 2 do 4 mesece. Če se boste poleti odpravili v gore, le bodite pozorni na te kosmate lepotce. Zelo domače se med drugim počutijo na Mangartskem sedlu.