Delfini so vodni sesalci in so najbolj razširjena družina kitov. Poznamo 32 vrst delfinov. Najdemo jih v vseh oceanih in morjih, običajno pa živijo v plitvih vodah oziroma se zadržujejo blizu gladine. Hranijo se predvsem z ribami in lignji. Nekatere vrste delfinov so zelo družabne in živijo skupaj v velikih skupinah.

Ena polovica možganov je med spanjem vedno budna. Tako lahko nadzorujejo okolico, plavajo in pazijo na morebitne grožnje. Delfini so sesalci, zato dihajo zrak. Dvignejo se na površje in si skozi eno nosno odprtino polnijo pljuča. Foto: Pixabay

Delfini so dolgi od enega metra in pol do štirih metrov. Orka, največji delfin, pa zraste v dolžino tudi do osem metrov. Tehtajo od 50 kg do sedem ton. Imajo gladko, hidrodinamično telo s hrbtno plavutjo.

Dlake nimajo, pred mrazom pa jih varuje debela plast podkožne tolšče. Imajo kljunast gobček, v ustih pa od 50 do 120 ostrih zob, da lažje zgrabijo spolzek plen.

Delfini so klepetave živali. Nekateri znanstveniki trdijo, da z glasnimi širokopasovnimi regljajočimi zvoki disciplinirajo mladiče in odganjajo morske pse. Foto: Pixabay

Njihova značilnost so skoki

Skoki se razlikujejo po dolžini, izvedbi in namenu. Delfini lovijo svoj plen z nizkim in vodoravnim skokom od 30 do 50 cm visoko. Ta način je značilen predvsem za velike pliskavke. Iz vode se poženejo tudi poševno in padejo z bočno stranjo telesa nazaj, repna plavut pa ostane po navadi pod vodo. Da se delfinom hrana v prebavilih udobno namesti, skočijo iz vode z gobčkom, obrnjenim navzgor, in padejo nazaj v nespremenjenem položaju.

Delfini se v igri radi potapljajo in skačejo iz vode. So hitri plavalci, ki dosežejo hitrost 27 kilometrov na uro. Skočijo vodoravno tudi do tri metre visoko. Preskakujejo enega ali dva pred seboj v koloni. S tem želijo naredijo vtis na druge delfine; na primer, ko se srečata dve jati. Znajo izvesti tudi kompleksnejše obrate, delno v vodi in delno v zraku.

Z repom »hodijo« po vodi ali pa držijo glavo nad vodo.

V igri se tudi lovijo. Delfina plavata drug proti drugemu in se zadnji trenutek obrneta ali pa sočasno skočita iz vode. Skok se redko konča s trčenjem. Jezdijo tudi morske valove, ki se oblikujejo naravno, ob grebenih ali ob obali. Postavijo se tako, da je repna plavut tam, kjer je največji pritisk. Znane so tudi igre z algami, meduzami in zračnimi mehurčki. Foto: Pixabay
Delfini so izpostavljeni človeškemu vplivu, saj se zadržujejo v bližini obal. Onesnaževanje z odpadki, kot so plastika, najlon in drugi materiali, zanje predstavljajo veliko težavo. Odpadke lahko pomotoma pogoltnejo ali se vanje zapletejo. Ob razpadanju plastičnih izdelkov nastaja mikroplastika, ki negativno vpliva na zdravje delfinov. Foto: Pixabay

Tudi v Sloveniji živijo delfini

Delfini v slovenskem morju