Delo avtoserviserja vključuje prevzem vozila z delovnim nalogom in preizkusno vožnjo, proučitev tehnološke dokumentacije ter tehničnih navodil za zahtevnejša popravila oziroma za uporabo računalnika.
Lahko bi rekli, da je avtoserviser zdravnik za avtomobile, h kateremu moramo peljati avtomobil, pa čeprav z njim ni nič narobe. Kot nekakšen redni zdravniški pregled za avtomobil. Pri tem avtoserviser oceni obseg in vrste poškodb, pomanjkljivosti, napake in okvare ter z metodično preiskavo ugotovi njihove vzroke.
Napiše tudi stanje vozila in izdela merilne ter kontrolne protokole. To pomeni, da v celoti pregleda vozilo, da je brezhibno in da se lastnik avtomobila lahko še naprej z njim varno prevaža.
Danes uspešen avtoserviser uporablja informacijsko tehnologijo, sodobne diagnostične naprave in vdeluje dodatno opremo (radio, video, mobilno telefonijo). Razumel bo delovanje avtomobilskega računalnika, svetoval strankam, skupinsko reševal zahtevne naloge in se tudi sporazumeval v vsaj enem tujem jeziku.
Generalni servis
Verjetno ste že kdaj slišali, da so vaši starši rekli, da morajo z avtomobilom na servis. Ravno to je bil skoraj zagotovo generalni letni pregled avtomobila, da se lahko z njim varno prevažate.
Pri generalnih popravilih avtoserviser pregleda in razstavi vse sklope. Posamezne dele očisti, pregleda njihovo izrabljenost in preveč obrabljene dele popravi ali zamenja.
Po končanem pregledu in popravilu najprej preizkusi delovanje motorja v prostem teku. Še neodkrite napake ugotovi s poslušanjem in merilnimi instrumenti. Preden izroči vozilo lastniku, ga preizkusi še na poskusni vožnji. Če vozilo deluje brezhibno, je avtoserviserjevo delo končano.
Katere pripomočke uporablja pri svojem delu?
Komplet avtomehanskega in osnovnega ključavničarskega orodja, posebne pripomočke in orodja za izbrane vrste in tipe vozil, obdelovalne stroje (stružnica, vrtalni, rezkalni, brusilni stroj) s pripadajočimi napravami, pripomočki in orodji. Uporablja obdelovalne stroje za popravila avtomobilskih delov (za obdelavo glave, ventilskih sedežev, zavornih bobnov oz. diskov), komplet merilnega in kontrolnega orodja, avtomobilsko dvigalo (stebrno, škarjasto).
Tu so še računalniško vodena testna naprava za testiranje podvozja motornih vozil (kontrola učinka zavor, hitra kontrola stekanja koles in kontrola vzmetenja in amortizerjev), računalniško vodena merilna naprava za merjenje geometrije vozila (tudi optična merilna naprava), linija za vzdrževanje in popravilo pnevmatik (premontažni stroj, računalniško voden stroj za uravnovešenje koles, vulkanizacijski aparat s priborom in stojalom ali nosilcem ter vulkanizerskimi orodji in pripomočki), univerzalni mototester za bencinski motor z izpisom protokola za diagnostiko delovanja motorja.
Pri delu ima avtoserviser na voljo tudi komplet orodja za elektrotehniko in elektroniko, kjer so še električni merilni instrumenti, digitalni meter z merilnim priborom, naprava za kontrolo nastavitve svetilnih teles, preizkuševalniki električnih naprav na motornem vozilu in diagnostični aparat za pregled električne opreme na motornem vozilu.
Izvaja hitro testiranje akumulatorja, test zagonskih tokov, porabe, pregled upornosti, napetosti, tokov, preverja delovanja kontaktov. Ugotavlja fantomske porabe, naprave za preizkus in nastavljanje dizelskih črpalk, sistemske testne naprave za elektronske sisteme, npr. ABS/ASR in zračne blazine.
Osnovni materiali so rezervni deli, izdelavni materiali (kovine, nekovine), maziva, lepila, antikorozijska zaščitna sredstva in tekočine za oskrbo avtomobila (hladilna in zavorna tekočina).
Kdo lahko postane avtoserviser?
Poklic je povezan z zanimanjem za motorna vozila in željo po natančnem poznavanju delovanja in funkcije električnih ter elektronskih naprav.
To je povezano z izpopolnjevanjem znanja o novostih, ki se pojavljajo na sodobnih vozilih. Vsekakor so potrebni natančnost, doslednost in vztrajnost pri delu ter odgovorno ravnanje, saj gre pogosto za posege na vozilih, od katerih je neposredno odvisna varnost vožnje. Potrebna je sposobnost komuniciranja s sodelavci in s strankami. Pomembne lastnosti so še iznajdljivost, iniciativnost in samostojnost.
Nevarnosti, ki pretijo pri delu avtoserviserja, so poškodbe, predvsem rok. Povzročijo jih lahko vrteči se strojni deli, ostra orodja in materiali, kislina iz akumulatorja, plamen in vroči predmeti. Nevarnost udara električnega toka je majhna, možna le ob nepravilni rabi električnega orodja ali opreme, ki je priključena na omrežno napetost.
