V Sloveniji smo v preteklosti imeli veliko rudnikov, večina pa jih je že zaprtih. Eden izmed še delujočih rudnikov z dolgo tradicijo, ki se je začela oktobra 1887, je rudnik Velenje. Tam izkopavajo lignit (mehki rjavi premog), ki leži pod slojem vodoneprepustne gline debeline več deset metrov, nad glinami pa so vodonosni peski.

Poglejmo sedaj pobliže poklic rudarja

Rudarji delajo v skupinah, kjer je delo porazdeljeno, vsi pa pridobivajo rudo v kamnolomih, peskokopih, glinokopih in to seveda pod zemljo. Od rudnika je odvisno, za kakšno rudo, ki jo kopljejo, gre. To je lahko črni ali rjavi premog, lignit (vrsta premoga), svinec, cink, živo srebro, sol, baker, mangan, aluminij in mnoge druge rude.

Rudarji upravljajo z mehanizacijo pri vrtanju, razstreljevanju, nakladanju, transportu ter vzdrževanju jamskih prostorov. Nadzirajo tudi transport rude, prenašajo vžigalnike in drugo strelno opremo, s katero se dokopljejo do rude.

Rudar uporablja različne vrste mehanizacije, ki je v pomoč pri vrtanju, razstreljevanju, nakladanju, transportu ter vzdrževanju jamskih prostorov. Na delovišču si pomaga tudi s sodobnimi odkopnimi in transportnimi napravami. Pri svojem delu uporablja zaščitno obleko, opremo in ostala zaščitna sredstva.

Žal zna biti delo rudarjev zelo nevarno

Izrazito nevarnosti predstavljajo plazovi, podiranje stropov in sten, stebrni udari, vdiranje strupenih plinov, vode, požari in eksplozije, zato je predpisana uporaba zaščitnih sredstev tako pri delu pod zemljo kot tudi na deloviščih.

Zaradi dela v zaprtih prostorih in pod zemljo je za ta poklic značilna tudi psihična obremenitev. Rudar je izpostavljen hrupu in močnemu kroženju zraka. Pogoste so poškodbe rok, nog in glave, največje obremenitve trpi hrbtenica. Vsak posameznik je opremljen s samoreševalcem in metanometrom.

Rudarji si med seboj zelo pomagajo in se vedno sproti obveščajo, če zasledijo kar koli nenavadnega, kar bi ogrozilo njihova življenja in delo.