Če srečamo dimnikarja, velja ljudska vraža, da se je potrebno prijeti za gumb. To bi naj prinašalo srečo.

Osnovne naloge dimnikarske službe so: varstvo pred požarom, varstvo ljudi pred zadušitvijo in zastrupitvijo, varčevanje z energijo in varstvo zraka pred onesnaženjem.

Ker so prav kurišča med največjimi onesnaževalci zraka, so dimnikarji vključeni v splošno prizadevanje za zmanjševanje tovrstnega onesnaževanja okolja.

Dimnikar dela na terenu, v stavbah, na strehah, dimnikih, v dimnih kanalih, tovarniških dimnikih itd. Preden začne z delom, mora pripraviti material za izžiganje saj v dimnikih in kurilnih napravah ter material za mazanje glinastih peči in oblaganje smolnatih površin dimovodov.

Dimnikar mora pravilno ugotoviti podpih in navzočnost ogljikovega dioksida v dimnih kanalih in v stanovanjskih prostorih, skratka, odkriti mora vzroke za nepravilno odvajanje dima in plinov. Pri izžiganju izžge saje v dimnikih in dimovodih. Foto: Pixabay

Kako poteka delo?
Delo poteka na terenu, zato dimnikar uporablja tudi avto. Osnovna znanja, ki jih potrebuje za svoje delo, pridobi že v času šolanja. Obvladati mora osnove dimnikarstva, osnove konstrukcij dimnikov in dimnovodnih naprav.

Dobro mora biti seznanjen s temeljnimi predpisi o organizaciji in opravljanju dimnikarske službe, predpisi iz preventivne higiene, s predpisi o požarni varnosti, pravilnikom o uporabi tekočih plinov in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih ter s temeljnim zakon o varstvu pred požarom.

Dimnikarjevo delo poteka na višini, zato so potrebne gibalne in plezalne veščine. Ker delo zahteva tudi hojo, dviganje in vzpenjanje, mora biti dimnikar gibčen in fizično zmogljiv ter telesno odporen.

Oddaja Z kot Zofka, kjer je imel glavno vlogo Dimnikar!

Zaradi dela z ljudmi mora biti tudi komunikativen. Za dimnikarja je v prvi vrsti potrebna splošna spretnost telesa in rok, predvsem pa razvit čut odgovornosti za opravljanje poklica.

Dela v zaprtih prostorih in zunaj na prostem, kjer je izpostavljen vremenu, pač glede na sezono kurjenja. Delo se opravlja stoje z obračanjem, kleče, čepe, z rokami, potrebna pa je tudi hoja in plezanje. Foto: Pixabay

Ker dimnikar pogosto dela sam in samostojno, mora hitro reagirati v vsaki situaciji. Pogosto dela na strehah, zato mora stalno vzdrževati ravnotežje in ne sme imeti vrtoglavice.

Kakšno šolanje potrebuje?
Dimnikar mora imeti končano poklicno srednjo šolo. Izobraževanje traja tri leta in se izvaja v šoli ter v podjetjih, ki imajo vajence. Dimnikar lahko nadaljuje šolanje v poklicno-tehniškem programu gradbeni tehnik in si pridobi naziv gradbenega tehnika. Program izvaja Srednja gradbena šola v Mariboru.