Zraven rentgenskega posnetka, so specializirani tudi za branje in prepoznavanje stanj s pomočjo drugih tehnik (na primer slikanje z magnetno resonanco, tudi ultrazvok in podobno).
Radiologi analizirajo slike, pridobljene z različnimi tehnikami slikanja, kot so rentgenski žarki, magnetna resonanca (MR), računalniška tomografija (CT), ultrazvok in pozitronska emisijska tomografija (PET).
Nekateri radiologi, imenovani intervencijski radiologi, izvajajo minimalno invazivne posege pod vodstvom slikovnih tehnik. To vključuje posege, kot so vstavljanje katetrov, biopsije, odvajanje tekočin ali vstavljanje stentov v krvne žile.
Radiologi tesno sodelujejo z drugimi specialisti, da zagotovijo natančno diagnozo in pomagajo pri načrtovanju zdravljenja. Na podlagi slikovnih ugotovitev predlagajo najboljše terapije ali dodatne preiskave.
Po pregledu slik radiolog napiše podrobno poročilo o svojih ugotovitvah, ki ga nato pošlje zdravniku, ki vodi primer pacienta, da ta lahko pravilno oceni stanje pacienta.
Radiologi uporabljajo napredno medicinsko opremo za pridobivanje zelo kakovostnih slik, ki so bistvene za natančno diagnostiko.
Radiologi delujejo v bolnišnicah, diagnostičnih centrih in klinikah ter so ključnega pomena za sodobno medicinsko diagnostiko in zdravljenje.
Kakšno izobrazbo potrebuje specialist radiolog?
Najprej je treba pridobiti diplomo iz splošne medicine, kar v Sloveniji traja 6 let na Medicinski fakulteti. To je osnova, ki jo morajo imeti vsi zdravniki, ne glede na to, v katero specializacijo se kasneje usmerijo.
Po končanem študiju je treba opraviti pripravništvo in nato strokovni izpit. Ta izpit potrdi tvoje osnovno znanje in ti omogoča samostojno delo kot zdravnik.
Ko postaneš zdravnik, se prijaviš na specializacijo iz radiologije, ki v Sloveniji običajno traja 5 let. V tem času se usposabljaš na različnih področjih radiologije, vključno z diagnostičnimi metodami (rentgen, MR, CT, ultrazvok ipd.) ter intervencijsko radiologijo. Praktično delo poteka v bolnišnicah in medicinskih središčih pod vodstvom izkušenih specialistov.
Na koncu specializacije je treba opraviti še zaključni izpit, ki potrjuje, da si strokovno usposobljen za samostojno delo radiologa.
Nadaljnje izobraževanje (subspecializacija)
Radiologi se lahko dodatno izobražujejo in specializirajo na določenih področjih, kot so interventna radiologija, nevroradiologija (slikanje možganov in hrbtenice), pediatrična radiologija (slikanje pri otrocih) in druge. To pogosto vključuje dodatno izobraževanje in praktično delo po končani osnovni specializaciji.
Izobraževanje radiologa je torej dolgotrajen proces, ki lahko traja približno 10–12 let po končani srednji šoli, vendar je ključno za zagotavljanje visoko strokovnega znanja in natančne diagnostike.
