Delo kemika zajema raziskovalno in razvojno delo ter delo v kontrolnih laboratorijih. Kemik dela v številnih industrijskih panogah, kot npr. v kemijski, farmacevtski, živilski, tekstilni, usnjarski in v metalurški industriji ter v zdravstvu.

Njegovo delo je zelo raznoliko in je v prvi vrsti odvisno od mesta zaposlitve in z njim povezanih delovnih nalog. Temeljna dejavnost zajema raziskovalno in razvojno delo ter delo v kontrolnih laboratorijih. Kemik dela v industrijskih panogah, kot npr. kemijski, farmacevtski, živilski, tekstilni, usnjarski in metalurški industriji.

Kemik se pri delu srečuje z aparaturami, ki se upravljajo računalniško z uporabo ustreznih programov. Kemik v veliki meri uporablja strokovno literaturo, ki je na voljo v obliki raznih bank podatkov, revij in knjig. Te podatke same ali v kombinaciji z lastnimi rezultati uporablja za računalniško vodene simulacije procesov, ki jih raziskuje. Foto: Pixabay

Dela tudi v zdravstvu, npr. v kliničnem laboratoriju, v šolstvu in ekologiji ter v inšpekcijskih službah, policiji in slovenski vojski.

Kemiki so zaposleni v znanstveno-raziskovalnih ustanovah in na univerzah ter v podjetjih, kjer uvajajo sodobne biotehnološke postopke. V perspektivi bo kot kaže vedno več zaposlitev v majhnih podjetjih, ki bodo proizvajala manjše količine visoko kakovostnih izdelkov, za pripravo katerih so potrebna vrhunska znanja s področja kemije in biokemije.

Pri sintezah in izolacijah je rezultat kemikovega dela nova substanca, ki je lahko plinasta, tekoča ali trdna. Rezultat kemijskih analiz je snovna sestava vzorca. Pri ugotavljanju fizikalno-kemijskih lastnosti vzorca so rezultati dela različne fizikalne in kemijske količine, kot npr. struktura, stabilnost, električna prevodnost, pH, lomni količnik ali viskoznost snovi.

Kemik, ki poučuje, posreduje slušateljem znanje s svojega strokovnega področja. Velikokrat pri svojem delu uporabljajao mikroskop in kup drugih kemijskih aparatur. Foto: Pixabay

Karakterne lastnosti

Kemik mora imeti veselje do naravoslovja in tehnike. Sposoben je analitičnega ovrednotenja rezultatov kemičnih analiz ter sinteze in ustvarjalnega razmišljanja pri načrtovanju novih poti v problematiki, s katero se ukvarja. Biti mora tudi izjemno natančen.

Nevarnosti, ki se mu lahko pripetijo

Pri vrednotenju varnosti delovnega mesta je veliko predsodkov povezanih z nevarnimi snovmi, čeprav se nesreče s kemikalijami običajno dogajajo nestrokovnjakom, ki kemikalij ne poznajo in z njimi ne znajo pravilno ravnati. Pri nekaterih raziskavah je prisotna nevarnost eksplozij zaradi visokih tlakov in temperatur.

Zaradi eksplozijskega poteka raziskovane reakcije pri uporabi visokih električnih napetosti so možne poškodbe z električnim tokom. Toda nevarne raziskave so praviloma varnostno zelo dorečene in zato do nesreč kemikov praktično ne prihaja.

Kemik mora biti pri svojem delu izredno natančen, saj so nekatere snovi za človeško telo močno strupene in nevarne. Velikokrat mora nositi tudi posebno zaščitno opremo (rokavice, očala, obleko z dolgimi rokavi in podobno). Če dela s kakšnimi strupenimi snovmi, mora biti še dodatno zaščiten. Foto: Pixabay