Vsaka metoda obdelave ima svoje posebnosti, ki od kiparja zahteva širok spekter znanj in veliko ročnih spretnosti, ki jih pridobiva večinoma s praktičnim delom.

Kiparstvo je poklic, v katerem se udejstvujejo predvsem likovni umetniki. Kiparjevo delo je izdelava kipov iz različnih vrst materialov.

Prva stopnja nastajanja kipa je ideja o tem, kako naj kip zgleda oziroma kaj naj upodablja, ki jo kipar dobi od naročnika kipa ali pa prek lastnega navdiha.

Ideji pogosto sledi izris osnutka oziroma skice bodočega izdelka. V naslednji stopnji kipar začne kip fizično izdelovati na več možnih načinov: z rezbarjenjem iz lesa, s klesanjem iz kamna, npr. iz marmorja, granita, z modeliranjem iz gline ali voska, s kovanjem, ali z vlivanjem v kalup oziroma model.

Tridimenzionalne oblike, ki jih iz teh snovi s postopki obdelave kipar izdela, imenujemo kip.

Kaj kipar potrebuje?

Kipar kot material za kipe uporablja kamen, les, glino, vosek, mavec, različne vrste kovin, umetne mase, poliester in različne vrste plastike.

Uporablja različno velike modelirke, t.j. orodje za oblikovanje mehkih materialov, dleta različnih oblik in velikosti, varilni aparat, nakovala, kladiva, ročne brusilke, pile, brusni papir in širok spekter drugega ročnega orodja.

Pri izdelavi kipov uporablja tudi različna kemična sredstva, s katerimi lahko spreminja barvo, sijaj oziroma površinsko strukturo kipov.