Zobozdravnik je usposobljen za prepoznavanje in zdravljenje bolezenskih sprememb zob, dlesni, ustne sluznice, ustne votline in jezika.

Šolanje

Zobozdravnik med študijem dobi znanje o normalnem in bolezenskem stanju celotnega človekovega telesa in njegovega delovanja.

Predvsem pa natančneje spozna področje glave. Pri diagnostiki bolezenskih sprememb si poleg lastnih čutil pogosto pomaga z rentgenskim slikanjem. Zobozdravnik opravlja sistematske preglede zob, premazuje in zdravi zobe otrok in mladostnikov.

Odstranjuje zobni kamen in dele zob, ki so okvarjeni zaradi zobne gnilobe.

Po potrebi izdela plombe in odstranjuje obolele zobne živce. Zdravi in polni kanale zobnih korenin ter kirurško odstranjuje dele zob ali zobe v celoti.

Lušči in gladi površino zobnih korenin in operira dlesni. Nepravilno raščene in nepravilno razvite zobe in čeljusti s pomočjo ortodontskih aparatov naravnava v pravilen položaj. Izgubljene zobe nadomešča s prevlekami, mostički in zobnimi protezami. Zobe nadomešča tudi s čeljustnimi kostnimi vsadki in opravlja kirurške posege na obrazu. To dela izključno specialist čeljustne in obrazne kirurgije.

Pripomočki, ki jih uporablja

Zobozdravnik za svoje delo potrebuje posebne aparate, opremo in uporablja veliko različnih materialov.

Svojega dela ne more opravljati brez zobozdravniškega stola z vrtalnimi nastavki, nastavka za zrak in vodo, ultrazvočnega čistilca zobnega kamna, ultravijolične lučke in mešalca plomb. Pomaga si še z aparati, ki omogočajo bolj natančno zdravljenje, z laserjem in rentgenskim aparatom.

Pri delu uporablja poleg ogledalca še vrsto večjih in manjših kovinskih, natančno izdelanih instrumentov. Vse opravljene storitve vnese v pacientovo zobozdravstveno kartoteko, ki je med vsemi zdravstvenimi dokumenti najpomembnejši dokument za identifikacijo.

Delo zobozdravnika zahteva dobro razvite ročne spretnosti, izredno natančnost in doslednost, občutek za estetiko in prostorsko razporeditev. Dobre komunikacijske sposobnosti mu omogočajo uspešno sodelovanje z zobno asistentko in zobnim tehnikom in mu olajšajo delo z nervoznimi pacienti.

Malce hudomušen prispevek iz Minicitya, kjer so različni kotički, med njimi tudi zobozdravnik.

Nevarnosti, ki lahko pestijo zobozdravnika
Najbolj pogostno poklicno obolenje so kronične poškodbe hrbtenice. Sledijo kronične spremembe vezi v zapestju obeh rok, infekcije, okvara sluha, alergije in poslabšanje vida.

Pred infekcijami se zobozdravnik zavaruje z zaščitno masko, zaščitnimi rokavicami in zaščitnimi očali, pred rentgenskim sevanjem pa s posebnim zaščitnim plaščem. Pri delu mora nositi belo zaščitno delovno obleko.