V glavi imajo okrogel maščobni organ, ki ga imenujemo melona. Ta jim pomaga pri eholokaciji, torej pri oddajanju in zaznavanju visokih glasov, ki odmevajo od predmetov.

Možgani delfinov so veliki, možganska ovojnica pa kompleksna, zato jih veliko zoologov uvršča med najinteligentnejša bitja.

Takšen prizor lahko vidimo velikokrat, če smo ob morju. Tudi v Sloveniji in vzdolž celotne Jadranske obale jih srečamo. Delfini. Foto: Reuters


So družabne živali, ki živijo v velikih skupinah. Sporazumevajo se s pomočjo žvižgov, cviljenjem in dotiki teles.

Ko delfin dokončno oblikuje svoj žvižg, ostane vse življenje skoraj nespremenjen. Žvižg vsebuje informacije o identiteti, lokaciji in počutju, sodeluje pa tudi pri združevanju v tesnejše skupine.

Delfini so sesalci in obožujejo skoke v vodi. Foto: Facebook/Morigenos


Kako lovijo?

So plenilci, ki aktivno lovijo svoj plen, zaznajo pa ga s pomočjo eholokacije. Delfini imajo enakomerno velike in stožčaste zobe, s katerimi lažje zgrabijo spolzek plen in celega požrejo. Vrste, ki imajo veliko zob, se prehranjujejo pretežno z ribami, vrste, ki imajo manj zob, pa se prehranjujejo pretežno z lignji.

Nekateri delfini plenijo tudi rake. Orka je edina vrsta delfina, ki se prehranjuje z drugimi vodnimi sesalci, kot so tjulnji, in z drugimi vrstami kitov in delfinov. Nekateri lovijo tudi po skupinah in plen obkolijo. Mladiči delfinov se prehranjujejo z materinim mlekom, ki jim ga mati brizgne v gobček, saj nimajo ustnic, s pomočjo katerih bi mleko sesali.

Znani so tudi primeri, kjer delfini rešijo človeka pred utopitvijo ali pred morskimi psi. Najpogosteje tvorijo živi obroč okoli ogroženega plavalca in ga tako zavarujejo pred nevarnostjo.