Je šesti planet od Sonca v Osončju. Imenuje se po rimskem bogu Saturnu. Je plinasti orjak, po velikosti drugi največji (za Jupitrom). Poleg Jupitra, Urana in Neptuna spada v skupino jupitrovskih planetov. Že od nekdaj je najbolj znan po svojih značilnih obročih. Njegova luna Titan je druga največja luna v Osončju. Titan je tudi edina luna z gosto atmosfero. Foto: Pixabay
Saturn je edini, ki ima obroče. Gledano iz vidika Sonca je šesti po vrsti. Foto: Pixabay

Saturn je sestavljen iz 96 % vodika, 3 % helija, 0,4 % metana, 0,01 % amonijaka, 0,01 % vodikovega devterida in 0,0007 % etana.

Poznavalec vesolja Matic Smrekar je v oddaji Izodrom razkril mnogo zanimivosti o vesolju

Vesolje, planeti in teža
Domnevajo, da ima v notranjosti sredico iz železa, niklja in skal, ki jo obkrožajo notranja plast kovinskega vodika v kapljevinskem stanju, vmesna plast kapljevinastega vodika in helija ter zunanja, plinasta plast. Bledo rumena obarvanost je posledica prisotnosti amonijaka v sledeh v zgornjih plasteh atmosfere. Foto: Pixabay

Kako se preko teleskopa vidi Saturn?

Pogled skozi teleskop

Obroč oziroma prstan

Najočitnejša Saturnova značilnost je sistem obročev, ki ga obdaja v razdalji 6.630 km do 120.700 km nad ekvatorjem. Vsebuje kar devet sklenjenih in tri nesklenjene obroče povprečne debeline približno 20 metrov, ki so v glavnem sestavljeni iz koščkov ledu. Kemijsko gledano so 93 % iz vode s tolinskimi nečistočami v sledovih, ostalo je amorfni ogljik.

Kako so nastali obroči? Nastanek obročev ni povsem jasen. Po eni od teorij so nastali ob razpadu ledene lune, ki se je preveč približala planetu, po drugi pa vsebujejo obroči prvobitno snov, ki se zaradi bližine planeta ni mogla združiti v eno samo telo. Foto: Pixabay

Bi lahko živeli na drugih planetih?