Grozdje nam je celo leto dostopno na trgovinskih policah. Na voljo nam je tudi takšno brez pečk. V svetovnem merilu se grozdja pridela zelo veliko, prekaša celo skupni pridelek banan, pomaranč in jabolk, vendar se več kot tri četrtine predela v vino.

Rdeče bolj zdravo kot belo?

Prehransko najučinkovitejše so rdeče, torej temno vijolične sorte grozdja. V njih je največ flavonoidov, ki grozdju podelijo antioksidacijsko in zdravju koristne snovi. To so zlasti refošk, merlot, barbera, modra frankinja ter seveda jurka in izabela. Namizno grozdje ima morda prijetnejšo aromo in je zelo sladko, vendar z izjemo temnega muškata prehransko bolj skromno, poleg tega pa ga med pridelavo tudi intenzivno škropijo.

Vse sorte grozdja so dobrodošle za uživanje sveže, pravijo pa, da naj bi temnejše sorte vsebovale več hranljivih snovi. Foto: Pixabay
Namizno grozdje je največkrat debelejše in vsebuje tudi debelejše pečke. Smiselno jih je zgristi, saj so zelo zdravilne, zraven tega je zelo zdravilna tudi lupina. Foto: Pixabay

Lupina in peške - zavreči ali ne?

Največ koristnih sestavin je v tistem, kar običajno izpljunemo ali pogoltnemo, ne da bi zgrizli: v lupini. Šele ko temeljito zgrizemo lupine grozdnih jagod, poleg obilice grozdnega sladkorja ter izbranih vitaminov in rudnin, dobimo bogat antioksidacijski paket flavonoidov.

To je prehransko nekoliko težje opravilo, ker zahteva pozorno žvečenje, ki nam po začetni sladkosti pokaže še druge okusa zrelega grozdja: lupina je predvsem kisla in trpka.

Lupina vseh sort je izjemno hranljiva, a jo je treba dobro prežvečiti. Foto: Pixabay

Grozdne peške imajo pomembno vlogo pri varovanju našega zdravja, vsebujejo namreč veliko vitamina E, flavonoidov in linolsko kislino.

Z rednim vnosom izvlečka iz grozdnih pešk se raven antioksidantov v krvi poviša, kar pomeni, da se naše telo lažje bojuje proti prostim radikalom v telesu. Ščitijo tudi žile, pomagajo pri bolečinah v trebuhu, obnavljajo poškodovane celice jeter, uravnavajo krvni sladkor, zavirajo slabljenje vida, blažijo alergije in astmo.

Grozdje je zakladnica mnogih vitaminov in rudninskih snovi, zato si ga je smiselno večkrat privoščiti. Foto: Pixabay

Katere vitamine najdemo v grozdju?

V grozdju so kalij, fosfor, mangan, železo, kalcij in magnezij. Kalij je pomemben za mišice, prebavila in uravnavanje presežkov natrija, fosfor za živce in možgane, mangan za kosti in ščitnico, železo za kri, kalcij za zobe in kosti ter magnezij za srce in mišice.

Glavni lastnosti grozdja in grozdnega soka sta čistilno in razkuževalno delovanje na celotno telo. Čisti sečne poti, grozdni dnevi pa razbremenijo krvni obtok in jetra. Sveže grozdje odpravlja zaprtje, grozdni sok pa pomaga pri driski in ureja prebavo. Znane so tudi grozdne kure, ki so pozdravile mnoge bolezni in vnetja. Foto: Pixabay