Poznamo ogromno zelo različnih kaktusov. Razlikujejo se po velikosti, barvi, obliki, eni imajo bodice, ki pikajo že "ob pogledu", spet drugi sploh bodic nimajo. Osnovne oblike so kroglasta, stebrasta in drevesasta. Nekateri kaktusi so se prilagodili na vlažnejše okolje in rastejo celo v krošnjah dreves. Najmanjši kaktus zraste le malo čez en centimeter, najvišji do sedaj izmerjeni, pa je meril kar 19,2 metra v višino.

Kaktusi rastejo v Severni in Južni Ameriki, v tropski Afriki, na Madagaskarju, Šrilanki in drugod, kjer je tropsko in subtropsko podnebje. V Indiji, Avstraliji, Sredozemlju in v južnih delih Azije rastoči kaktusi so prineseni in so v Avstraliji skoraj povzročili ekološko katastrofo, saj so se razmnožili neverjetno hitro. Foto: Pixabay
Največ vrst kaktusov raste v Mehiki, posebno v pokrajini Tehuacan, prilagodili pa so se tudi hladnejšim področjem osrednje Severne Amerike (Teksas, Nova Mehika, Kalifornija, Arizona...). Najdemo jih tudi v Montani, Idahu, Utahu in Koloradu, vse do Kanadske meje. V tropskem delu srednje Amerike preidejo kroglasti kaktusi v stebričarje in epifite (o epifitu govorimo, ko ima rastlina korenino na drevesnem deblu ali vejah in ne v zemlji - to pomeni, da raste dobesedno na drevesu). Foto: Pixabay
Naravno okolje kaktusov so področja, kjer pade manj kot 100 milimetrov padavin na leto. Večinoma so razširjeni v polpuščavah in pogosto rastejo v senci večjih dreves, vendar je tudi precej takih pokrajin, kjer kaktusi tudi deset let ne dočakajo padavin. Foto: Pixabay

Največja skrivnost razkrita - kako torej kaktus lahko leta in leta zdrži brez vode?

Kaktus je zelo zanimiva rastlina s posebnim metabolizmom, ki omogoča preživetje rastline v zelo vročih in suhih okoljih. Rebrasta oblika, sočno tkivo in ta vrsta metabolizma omogočajo shranjevanje zaloge vode, ki pripomore k preživetju dolgih sušnih obdobij.

Poleg kaktusov v sušnih področjih rastejo druge rastline, vsem pa je značilna lastnost, da varčujejo z vodo. Osnovna funkcija te presnove je dnevna presnova ogljikovega dioksida in vode v sladkor, ponoči pa se vrši dihanje (transpiracija).

Reže, ki omogočajo dihanje rastline in izmenjavo plinov, se podnevi zaprejo, kar prepreči nepotrebno izhlapevanje vode skozi povrhnjico.

Ponoči se te reže odprejo in omogočijo izmenjavo plinov. Ta proces povzroči tudi poletno stagnacijo, ki prepreči večjo izgubo vode v poletni vročini. S tako presnovo lahko kaktus preživi dolge mesece ali celo leta brez vode.

Steblo kaktusov ima osrednji sočni stržen, okoli katerega teče žilno snopje, ki lahko s staranjem rastline oleseni in tvori oporo mehkemu sočnemu tkivu. Foto: Pixabay

Ste že videli cvet kaktusa v modri barvi? Ne! In zakaj ne?

Cvetovi kaktusov so glede na veliko porabo vode v času cvetenja sorazmerno veliki, obarvani so od bele, rumene, rdeče in rjave barve. Kaktusi ne vsebujejo modrih barvil, zato noben kaktus ne cveti v modri barvi.

Kaktusi so večletne rastline in živijo od nekaj let do več kot 300 let. Nekateri manjši kaktusi cvetijo že v drugem letu starosti in živijo od 10 do 25 let, veliki stebričarji pa lahko cvetijo šele po petdesetem letu starosti in doživijo nekaj stoletij. Kaktusi rastejo zelo počasi. Foto: Pixabay