Spomin na sanje je zelo krhek in običajno popolnoma izgine v parih minutah po tem, ko se prebudimo. Ohranimo ga lahko le, če si z močno namero sanje želimo zapomniti in zapisati. Običajno si ljudje z globokim, trdnim spancem težje zapomnijo sanje kot tisti z rahlim oziroma plitkim spancem. Sanje je potrebno zapisati takoj, ko se zbudimo, zato je smiselno imeti ob postelji zvezek in pisalo.

Sanjamo lahko po več sanj na noč, ki so različno dolge in sicer od nekaj sekund do približno 20 minut. Strokovnjaki so mnenja, da sanje zasedejo nekje dve uri našega spanja. Sanje se lahko ponoči pojavijo v vseh fazah spanja, najbolj pogoste pa so prav v času REM spanja.

Kadar sanjamo v tem času, se sanj tudi lažje spomnimo. Takšne sanje pa so tudi bolj žive in resnične. V njih običajno zaznamo več podrobnosti. Ena od razlag, zakaj bolj žive sanje sanjamo prav v tem času, je dejstvo, da v REM fazi spanja trdno spijo tudi naše mišice. To naj bi nas zavarovalo pred poškodbami, saj se telo ne more odzvati na žive sanje, v katerih na primer kričimo ali mahamo z rokami.

Zakaj torej sanjamo?

Sanjam, ki se nam kot kakšen film ali zgodba kažejo v različnih podobah, idejah, uvidih, različnih občutenjih in zaznavah različni raziskovalci sanj že od nekdaj pripisujejo različen pomen. Tako so nekateri mnenja, da sanje skozi simboliko nekaj sporočajo ali celo, da nam duša skozi sanje pošilja natančna navodila, kako rešiti določeno težavo.

Zelo znani psihoanalitik Sigmund Freud, ki se je podrobno ukvarjal z analizo sanj, je mnenja, da so sanje povezane z našo »podzavestjo«.

Izražale naj bi naše v življenju potlačene želje, strahove in skrbi. Opozarjale naj bi nas tudi na neizkoriščene kreativne, karakterne in osebnostne lastnosti, ki čakajo, da se izrazijo, da bi lahko postali celoviti, srečni oziroma zadovoljni ljudje. Sanje se dogajajo v naših možganih in so precej zapleten pojav, povezan z našimi mislimi.