V sodobni družbi je naše življenje v veliki meri odvisno od elektronskih naprav. V tradicionalnem gospodarstvu se elektronske naprave proizvajajo iz naravnih virov, nato so nekaj časa v uporabi, na koncu pa jih odvržemo.

Ko teh naprav ne potrebujemo več, postanejo e-odpadki, in kot taki postanejo težava. E-odpadki so eden najhitreje rastočih odpadkov na svetu in zaradi svoje posebne sestave spadajo med nevarne odpadke, ob nepravilnem ravnanju pa imajo lahko številne negativne posledice na ljudi in okolje.

Med E-odpadke sodijo vse elektronske naprave kot tudi baterije, napajalniki, sijalke (žarnice), igrače in podobno. Foto: Pixabay
Na določenih ekoloških otokih širom države je v skoraj vseh slovenskih občinah postavljenih že 720 uličnih zbiralnikov za zbiranje malih odpadnih aparatov in odpadnih baterij. V večjih trgovskih središčih širom države, kjer se prodaja e-oprema, se nahajajo zeleni otoki, kamor se lahko poleg malih odpadnih aparatov in odpadnih baterij, odda tudi odpadne sijalke. Foto: MMC RTV SLO
V krožnem gospodarstvu pa na e-odpadke lahko gledamo tudi kot na vire in ne le odpadke. Večina nas ne bi zavrgla dragega nakita, odsluženo elektroniko pa velikokrat vržemo na dno predala ali celo na odlagališče. Pa vendar je v e-odpadkih veliko dragocenih in/ali redkih materialov, kot sta zlato in platina. Zato je pametno, da dragocene materiale iz e-odpadkov ponovno pridobimo in zagotovimo zadostno količino teh virov za prihodnje generacije. To lahko naredimo tako, da e-odpadke po koncu uporabne ločeno oddamo na za to namenjeno mesto. Foto: Facebook