Sestavine vitaminov, ki jih najdemo v jagodah, zelo dobro vplivajo na človeški imunski sistem. Če zaužijemo le nekaj svežih jagod, vnesemo v telo veliko vitamina C. Celo toliko, kot je dnevna potreba po tem vitaminu za odraslega človeka.
Vsebujejo tudi nepogrešljive minerale – kalij: 150 mg, kalcij: 20 mg, magnezij: 12 mg, fosfor, natrij, klor, bor, železo, baker, cink, mangan, fluor.
Žal je pa res tudi to, da so lahko jagode alergene, kar pomeni, da obstaja kar nekaj ljudi, ki so na njih alergični in dobijo rdeče izpuščaje. Velikokrat se zgodijo tudi prehodne alergije pri otrocih.
Čeprav so kot rastlina trajnica, pa izkušeni vrtnarji znajo povedati, da se priporoča, da rastejo na istem mestu le od tri do štiri leta. Dalj časa ni priporočljivo, saj so jagode občutljive na bolezni, katerih glivice prezimijo v zemlji. Predvsem siva plesen, ki povzroča gnilobo plodov, je zelo pogosta. Z leti se sadike tudi izrodijo in vedno slabše rodijo, tako da jih je vseeno priporočljivo vsake toliko let zamenjati. Če je pozimi zelo mrzlo, je tudi smiselno, da se sadike pokrijejo, vsaj s kakšnim vrtnim pregrinjalom.
Jagode se dejansko na gredicah razraščajo same. Ko jih boste naslednjič obirali, bodite pozorni na poganjke, ki so kot lovke, ki jih jagodna sadika razprostira približno 20 ali več centimetrov stran. Nato te lovke začnejo same kaliti iz zemlje in zraste nova sadika. Zanimivo, kajne? Vrtnarji jih imajo zaradi tega izjemno radi, saj prihranijo veliko dela.
Kako obiramo jagode?
Kaj jagode potrebujejo za uspešno rast?
Kdor želi jagode sam gojiti na vrtu, potrebuje kar nekaj znanja
O zdravilnosti jagod
