Iz Ljubljane je Veliki tabor oddaljen okrog 130 kilometrov, iz Štajerske smeri pa je veliko bližje. Še bližje ga imajo prebivalci Podčetrtka, in sicer le nekaj minut z avtomobilom.

Grad se lepo vidi, ko se vozite po hrvaškem Zagorju. S svojo lokacijo na vrhu Košničkega Huma na 333 m nadmorske višine dominira nad zagorskimi kraji že več kot pol tisočletja. Ko se zapeljete do njega, pa je zanimiv tudi razgled, ki se z Velikega Tabora ponuja nad celotnim hrvaškim Zagorjem in delom Slovenije.
Veronika Deseniška, v katero se velikokrat za obiskovalce srednjeveškega gradu, prelevi katera od muzejskih uslužbenk, je bila grofica Celjska, saj je bila druga žena Friderika II. Celjskega. Njuna poroka je najbolj znana po tem, da je bila zelo nezaželena, zaradi česar je bila proti Veroniki sprožena gonja, znana daleč naokrog. Prišlo je celo do prvega zabeleženega čarovniškega procesa na Slovenskem. Čeprav je bila pred sodiščem oproščena, so jo žal umorili.
Na zemljevidu je z rdečo barvo označeno, kje se nahaja Veliki tabor. Kot lahko vidimo, je to zelo blizu Podčetrtka, takoj za slovensko-hrvaško mejo.
Zmaj, ki smo gapred leti srečali pred vhodom. Kar nekaj zmajev je krasilo in še krasi grad in okolico.

Vsako leto je ideja LegendFesta, da se govori o drugi tematiki; kot rečeno so pred leti na svoj račun prišli zmaji.
Vhod v veličasten Veliki tabor, za katerega menijo, da je najstarejši del bil zgrajen sredi 15. stoletja, medtem ko drugi menijo, da se je gradnja najstarejšega dela začela šele po letu 1502.
Do gradu vodi zanimiva pot ob naravi, ves čas pa imamo tudi lep razgled na sam grad na vrhu hriba.
O Veroniki Deseniški se je skozi zgodovino veliko pisalo, o njej so nastale tudi mnoge gledališke predstave, opere, pri nas je bil zelo odmeven tudi spektakularni muzikal, ki se je odvijal na celjskem gradu. O prvem delu njenega življenja pa je znano zelo malo. S Friderikom II. Celjskim se je Veronika poročila leta 1424 ali 1425, nekaj let za tem, ko je v sumljivih okoliščinah umrla njegova prva žena Elizabeta Frankopanska, kar je že povzročilo ohladitev odnosov med Friderikom II. in njegovim očetom Hermanom II.
Če boste grad obiskali v času katerega od njihovih festivalov, boste deležni posebnega vodstva po prizorišču gradu, saj se uslužbenci zelo velikokrat oblečejo v posebna oblačila, ki spominjajo na srednji vek. Na tej fotografiji tako vidimo Veroniko Deseniško, Friderika Celjskega in muzejsko sodelavko, ki je izredno spretna pri streljanju z lokom in na gradu vodi delavnice streljanja za otroke in odrasle.
Veliki tabor ima okrog 3400 m² površine. Sedaj je v lasti države, ki ga uporablja kot muzej in v turistične namene. Zelo je znan po svojih arkadah.
Veronika je bila plemkinja nižjega stanu, po rodu ravno iz Desinića, poroke med nižjim in višjim življenjem pa so bile po cerkvenem pravu sicer veljavne, a med plemstvom niso bile sprejete.
Poglejte jo - kočijo s katero so se včasih vozili graščaki.
Pomanjšana maketa gradu Veliki grad.
Oklep vojščaka.
Najprej so na najbolj izpostavljeni strani ob prvotnem peterokotnem dvonadstropnem obrambnem stolpu dogradili dva polkrožna obrambna stolpa s strelnimi linami, kasneje pa še dva prav tako polkrožna stolpa, tako da je bil prvotni obrambni stolp, ki so ga dvignili za eno nadstropje in preuredili v stanovanjski del obkrožen s štirimi polkrožnimi obrambnimi stolpi. Dvorišče je kasneje dobilo še arkade, tako da je znotraj gradu nastala še dvonadstropna renesančna galerija po vzoru dvorcev iz 15. in 16. stoletja.
Kot se za gradove in muzeje spodobi, smo priča večim slikam, ki ponazarjajo pomembne zgodovinske dogodke.
Podobe Velikega tabora skozi čas.

Potrebno je povedati, da o Veroniki Deseniški in Frideriku Celjskem kroži kar nekaj zgodb oziroma legend; na vsakem od področij, kjer sta se gibala, zagotovo poznajo kakšno legendo ali vsaj njen košček.

Legenda o Veroniki Deseniški in Frideriku Celjskem, kot jo poznajo v Velikem taboru ozirima Desteniću:
____________________________________________________________________________________
Po legendi je nekdaj davno na tem prostoru vladal mogočni ban grof Herman II Celjski. Njegov mladi sin Friderik se je med ježo po očetovem posestvu zagledal v nežno zlatolaso lepotico Veroniko. Med Veroniko in Friderikom je vzplamtela vzajemna ljubezen, ki ni bila po volji staremu Hermanu.

Kljub njegovemu nasprotovanju sta Friderik in Veronika pobegnila v dvorec Fridrihštajn blizu Kočevja v Sloveniji, kjer sta se na skrivaj poročila. Stari grof Herman je hitro izvedel za njuno poroko ter za njima poslal vojsko z naročilom, naj ujamejo ljubimca. Frideriku je uspelo rešiti Veroniko iz dvorca in pobegnila je preko Gorskega Kotarja in Kalnika do vasice Sveta Margita.
Friderika so očetovi vojaki ujeli in zaprli v Celjski grad v stolp, ozek in visok okoli 23 metrov. Tu je bil zaprt več kot štiri leta. Od tedaj se ta stolp imenuje Friderikov stolp. Veroniko so Hermanovi vojaki zaprli v Veliki Tabor. Herman je nesrečno Veroniko obtožil, da je coprnica, ki je zapeljala njegovega sina. Organizirali so sojenje, ki je trajalo polna dva dni. Na predvečer drugega dne so sodniki izjavili: „Gospod ban! Pri tem dekletu ni najti nobene krivde, kaj šele zločina. Goji samo veliko ljubezen do vašega sina Friderika. Ampak, presvetli ban, ljubezen nikoli ni bila greh, kaj šele zločin. Ljubezen je ena od najlepših človeških vrlin! S tem je naše delo, presvetli ban, končano.“

Kljub sodbi je grof Herman, takoj ko so se sodniki odpravili proti izhodu, naročil poveljniku gradu, naj ubije Veroniko. Na dvorišče Velikega Tabora so postavili leseno posodo polno vode in v njej utopili Veroniko. Njeno mrtvo telo so vzidali v zid, ki spaja peterokotni stolp z vhodom v grad. Kljub temu se še danes, posebej v dolgih zimskih nočeh, v Velikem Taboru ob zavijanju vetra sliši ihtenje nesrečne Veronike.

To bi naj bil zid, kjer bi po legendi, ki jo pripovedujejo v Velikem taboru bila zazidana Veronika.
V okolici gradu oziroma kar na dvorišču vidimo veliko rekvizitov, ki so jih uporabljali včasih. Tukaj je na primer velika preša za stiskanje grozdja.
Na Velikem taboru izvajajo veliko delavnic za mlade, kakor tudi za starše. Med najzanimivejše sodijo izdelava glinenih izdelkov (raznih posod in ploščic), izdelava lutk iz naravnih materialov, natikanje žebljičkov na zmajevo gnezdo, različne likovne delavnice, lokostrelstvo in še ostale delavnice, ki so vezane na tematske festivale in dogodke.
Nekaj primerov glinenih izdekov.
Vse delavnice in tematska vodstva so izredno poučne dogodivščine, saj kot je v navadi na gradovih izvemo veliko zanimivosti iz področja zgodovine, etnologije, kulture, tudi veliko legend in pa ročnih spretnosti.
Belo zmajevo jajce, ki ga udeleženci delavnice lahko pozlatijo ali posrebrijo z žebljički, ki jih natikajo na jajce.
Kot nam je povedala Kristina Pavlovič, muzejska pedagoginja, ki med drugim tudi vodi delavnice na gradu, so je izjemno veseli otroci, saj jih natikanje žebljičkov zelo sprošča.
Že skoraj dokončano zlato zmajevo jajce.
Veliko in pa tri mala zmajeva jajca.
Tudi delavnice glinenih izdelkov so izjemno obiskane. Izdelujejo se različni izdelki od posod, do ploščic, slik in ostalih 3D izdekov.
Glinene ploščice - manjše in velike.
Tukaj pa je ena od lutk, ki je tudi nastala na eni od delavnic.

Kot rečeno je Veliki grad najbolj obiskan v poletnem in jesenskem času. Najbolj poznan je po srednjeveškem festivalu slovesnosti, ki poteka vsako leto v začetku septembra. Delavnice, kakor tudi vodstvo po muzeju potekajo skozi vse leto. Za natančne informacije lahko preverite njihovo spletno stran, ki je na voljo tudi v slovenščini.