Minule dni smo bili priča obilnejšemu deževju in hitremu dvigu temperatur, ki so bile previsoke za ta letni čas. Prezgodnje otoplitve povzročajo manjšo odpornost rastlin in s tem lahko vplivajo na pridelavo ozimnih žit ali sadnega drevja.
Izrazito toplo vreme v zadnji dekadi januarja in nadaljevanje takih temperatur v februarju na poljih lahko povzroči zgodnejšo vegetacijo predvsem žit, oljne ogrščice in trav. Tako zgodnja vegetacija pa seveda predstavlja večje tveganje za pozno spomladanske zmrzali. V preteklosti smo zaradi zgodnjega pričetka vegetacije in kasneje pozne spomladanske zmrzali že imeli primere, da so bili tako pri ječmenu kot tudi pšenici klasi v času žetve prazni – brez zrnja. Prav tako aprilske zmrzali v zadnjih letih skoraj vsako leto prizadenejo sadno drevje. Rastlina v fazi mirovanja brez težav prenese negativne temperature, ko pa preide v višje razvojne faze pa te negativne temperature že lahko povzročijo poškodbe na rastlini.
S tako zgodnjo otoplitvijo se pa tudi predčasno pojavijo bolezni in škodljivci. Posledično lahko imajo določene vrste škodljivcev več razvojnih ciklov kot običajno. To pa v rastlinski proizvodnji posledično pomeni več težav in višje stroške pridelave.
Kdaj, v katerih mesecih bo kmetijska proizvodnja najbolj ranljiva zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.