Prav vsak izmed nas bi moral poznati tudi naša stara slovenska imena mesecev, zato se bomo njihova poimenovanja naučili kar skupaj!

Razlaga imena prosinec: prosi dobro letino

Januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu, bogu začetka in konca. Janus je imel dva obraza. S prvim je gledal naprej v prihodnost, z drugim pa nazaj v preteklost. Ko so Rimljani začeli vojne, so odprli vrata Janusovega templja, ob koncu vojne pa so jih zaprli. Slovensko ime za januar je tako prosinec "prosi proso", saj je bil januar lačni zimski mesec, poln želja po prosu. Proso je namreč žito z obiljem svojih zrnc in je davni simbol blaginje.

Najbolj znan pregovor: Kratek je pust, rôčno si vzamte žené! Kratek je ples, kvatre zakonske dolgé.

Razlaga imena svečan: po svečah od mraza; drevje od mraza poka, seka

V besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanje "febra". Pred prihodom novega leta se je bilo namreč treba obredno "očistiti". Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1. marcem. Februar je bil poleg januarja namreč pozneje dodan staremu rimskemu koledarju. Ker pa je bil dodan zadnji v koledar, zanj ni ostalo dovolj dni in je postal najkrajši mesec v letu. Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča, ki je lahko narejena iz voska ali iz ledu, za obe sveči je v mrzlem in temnem zimskem mesecu pravi čas.

Najbolj znan pregovor: Bolj bode pridna pozimi predica, dalj bo rožljala pod palcem petica.

Razlaga imena sušec: čas, ko je zemlja suha; po suhi zimi

Stari rimski koledar je začel leto s pomladjo. Prvi mesec v letu je bil zato marec. Bojeviti Rimljani so prvi mesec v letu posvetili bogu vojne Marsu. Slovensko ime za marec je sušec in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravljati na pomladno rast.

Najbolj znan pregovor: Trte se jokajo, potlej rodé, kteri pít hočejo, naj se poté.

Razlaga imena mali traven: trava je majhna

Latinska besed "aperire" pomeni odpreti. V aprilu se zemlja "odpira" v novo rast. Tudi slovensko ime mali traven govori o mladem, novem, malem zelenju po gozdovih, travnikih in poljih.

Najbolj znan pregovor: Jablane, hruške in druge cepé cepi v mladosti za stare zobé!

Razlaga imena veliki traven: čas velike trave

Maja je bila rimska boginja pomladi in rodovitnosti. Rimljani so jo počastili s tem, da so najlepšemu mesecu v letu dali njeno ime. Tudi slovensko ime tega pomladnega meseca pomeni isto: bujno pomladno rast.

Najbolj znan pregovor: Natvóra jeseni pretrudna zaspi, zato se spomladi vesela zbudi.

Razlaga imena rožnik: mesec, poln rož

Juniju je dala ime Junona, boginja neba, žena Jupitra, najvišjega rimskega boga. Z Jupitrom in Junono so Rimljani zamenjali Zevsa in Hero, ko so grške bogove kopirali in "preselili" na svoje ozemlje. Slovensko ime rožnik označuje mesec, ko polja in travniki dehtijo od tisočerih rož.

Najbolj znan pregovor: Lepoto dá zemlji toplo lét, nedolžnost mladenčem pravi cvet.

Razlaga imena mali srpan: začetek košnje

V juliju se je rodil rimski vojskovodja Julij Cezar, ki pa se ni ukvarjal le z vojnami. Med drugim je dal prenoviti stari rimski koledar. Novi, julijanski koledar je imel dvanajst mesecev in je v Evropi veljal več kot 1.500 let. Za našega kmeta je visoko poletje čas žetve s srpom, od tod ime meseca v visokem poletju; mali srpan.

Najbolj znan pregovor: Lej, ktir so poleti pred zarjo vstajáli, so bodo pozimi za hajdo naspali.

Razlaga imena veliki srpan: čas velike košnje

Leta 27 pr. n. št. je prvi rimski cesar Oktavijan, nečak Julija Cezarja, dobil od rimskega senata vzdevek Augustus, kar pomeni Vzvišeni. Avgustov stric, Julij Cezar, ki je dal prenoviti stari rimski koledar, je ovekovečil svoje ime v sedmem mesecu koledarja. Tudi Avgust je hotel svoje ime videti v koledarju in še več kot to. Zahteval je, da ima tudi njegov mesec 31 dni, čeprav bi moral imeti 30 dni, ker ima po koledarskem redu vsak drugi mesec 31 dni. V poljedelski deželi, kot je naša, osmi mesec v letu pomeni čas velike žetve s srpom; veliki srpan.

Najbolj znan pregovor: Obirajo hajdo nedolžne tatice, čbelárjem pa nósjo debele mošnjíce.

Razlaga imena kimavec: čas, ko sadje na drevesu kima

Septem v latinščini pomeni sedem. September je bil sedmi mesec po starem rimskem koledarju, ki je imel le deset mesecev in se je začel z marcem. Slovenski kimavec je dobil svoje ime po sadju, ki je v tem jesenskem mesecu zrelo in "kima" na vejah sadnega drevja.

Najbolj znan pregovor: Teríce pogačo, potvico jedó, lanóvi Slovencem ruménce nesó.

Razlaga imena vinotok: mesec, ko se vino pretaka

Octo v latinščini pomeni osem. Po starem koledarju je bil oktober osmi mesec. Za našega vinogradnika je vinotok mesec, ko "vino teče" v sode v času vesele trgatve.

Najbolj znan pregovor: Grozdje mastí veseli Dolénjc, vózi pa mošt bogati Gorénjc.

Razlaga imena listopad: listje pada z drevja

Po starem rimskem koledarju je bil november deveti mesec. Beseda novem v latinščini pomeni devet. Po našem koledarju je november enajsti mesec. Ime mu je listopad. To je čas, ko se narava pripravlja na zimsko spanje in listje pada z dreves.

Najbolj znan pregovor: Je nadelana cesta, ne zajemajo pesta.

Razlaga imena gruden: zemlja (zmrznjena) leži v grudah

Decem v latinščini pomeni deset in je deseti mesec po starem rimskem koledarju. Naš kmet je v zadnjem mesecu leta opazoval zemljo in ugotovil, da je pozimi zemlja zaledenela v grude, ki ležijo po polju, in od tu ime gruden.

Najbolj znan pregovor: Kdor klobas pozimi hrani, se poleti muham brani.

Tako, pa smo jih spoznali. Stara slovenska imena mesecev vam zagotovo pridejo kdaj prav.