Borovnice vsebujejo veliko antioksidantov, preprečujejo vnetja, tveganje za srčno-žilne bolezni in so pravo zdravilo za naše telo.

Sveže in tudi posušene borovnice so zelo priporočljive ob prebavnih težavah, predvsem pri mehkem blatu. Foto: Pixabay
Rastejo v gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope. Rade imajo vlažne, hribovske in gorske gozdove. Potrebujejo bolj humozna tla (zemljo temne barve). Rastišča se lahko pojavljajo do 2000 m nadmorske višine. Najdemo jih tudi na posekah, jasah in med redkim drevjem, kadar imajo v tleh dovolj vlage. Foto: Pixabay
Borovnica raste v obliki malega, močno razvejanega, do 40 cm visokega grma s pokončnimi zelenimi vejami rastočimi pod ostrim kotom. Listi so dolgi do 2,5 cm in okroglo jajčasti z drobno nazobčenim robom. Na vrhu so sozašiljeni in imajo zelo kratek pecelj. Foto: Pixabay

Borovnice cvetijo od maja do junija, odvisno tudi od nadmorske višine, in imajo drobne zelenkaste cvetove. Zreli plodovi imajo temnomodro barvo, okrogle oblike, velikosti graha.

Plod borovnice je užiten, prijetnega kiselkasto-sladkega okusa. Plodovi dozorijo v juniju in juliju, torej v poletnem času.

Posušene borovnice se uporabljajo za zdravljenje driske. Antocianidi v borovnicah naj bi uničevali E.Coli bakterijo, ki je včasih povezana z infekcijami in se razvije v črevesju.

V raziskavah se je izkazalo, da delujejo tako, da preprečujejo bakterijam, da bi se lepile na celice sluznice sečnih poti. Tako se hitreje izločijo iz telesa in zmanjšujejo možnost vnetij sečil.

Najbolje je, če jih uživamo sveže, so pa tudi zelo pogosto dodane raznim kolačem, tortam in pecivom. Foto: Pixabay
Če jih zmiksate, dobite izjemno okusen smuti. Foto: Pixabay