Bučke in buče so poleti zelo priljubljena hrana, poznamo pa jih kar nekaj različnih vrst. Tiste oranžne rastejo in zorijo pozneje kot podolgovate zelene bučke, ki izvirajo iz orjaških buč in so doma v Južni Ameriki, Mehiki in Zahodni Indiji.

Bučke kulinarično obravnavamo kot zelenjavo, sicer pa so po nekaterih kriterijih tudi nedozorelo sadje, saj so pravzaprav otekli jajčniki bučkinega cveta. In to niti približno niso vse skrivnosti, ki jih bučke skrivajo.

V dolžino lahko zrastejo tudi do enega metra in so lahko temno ali pa svetlo zelene.

V Mehiki za juhe uporabljajo cvet bučke. Rastlina ima namreč moški in ženski cvet in oba sta užitna. Cvetove lahko jemo na približno enake načine kot plodove, lahko jih cvremo, popečemo, kuhamo in podobno. Pred tem moškemu cvetu odstranimo prašnike, ženskemu pa pestič.

Kaj bomo pa danes jedli? odgovor je: bučke!

Najpogosteje jih uporabljamo za kulinarične recepte v času, ko ne presežejo dvajsetih centimetrov v dolžino, saj so tedaj semena še vedno mehka in nedozorela. Najbolj okusne so tiste, ki ne presežejo te velikosti, saj so v tem primeru najbolj sveže in se jih navadno tudi še drži svež cvet.

Čeprav so podobne kumaram, jih po navadi ne serviramo surovih, saj so veliko boljše, če so kuhane ali pečene. Jih pa kljub temu lahko jeste surove. Največkrat jih kot surove jemo skupaj s kakšnim namazom, kjer bučke prevzamejo mesto kruha.

Najpogostejši načini, kako jih pripraviti so: popečene bučke, nadevane bučke, pečene na žaru, kuhane, ocvrte, polnjene z različnimi žiti, lahko tudi mesom in zelenjavo.

Iz njih lahko naredite juho iz bučk ali celo spečete bučni kruh. Uporabite jih lahko za omake, pite ali jih celo zapečete na pici. Lupljenje ni potrebno in zaradi njihove teksture jih lahko zelo hitro popečete in »skuhate« samo na olju, po želji pa dodate nekaj začimb in priloga je pripravljena.

Ko jih enkrat odtrgate, ne bodo dolgo sveže, navadno kak teden dni, če jih pospravite v hladilnik, pa malo manj. V tem primeru kaj hitro izgubijo trdnost in se na zunanjem delu zmehčajo, še posebej, ko jih iz hladilnika postavite na sobno temperaturo. Vseeno so med najbolj priljubljeno zelenjavo, saj so najbolj prilagodljive za pripravo.

Izberite raje tiste, ki so že malce upognjene, in če imajo še kakšno belo ali svetlejšo liso, je to nesporen dokaz, da so rastle na prostem. Če jih boste shranjevali z drugo zelenjavo, bodite previdni, saj tako utegnejo hitreje začeti gniti. Najbolje je torej, če so, tako kot vsaka zelenjava, čim bolj sveže.

So zelo hranljive

Šele pred kratkim so raziskovalne študije dokazale, kako lahko čudovite so bučke, ko gre za ključne antioksidante – karotenoide. Prav tako so polne luteina, zeaksantina ter beta kriptoksantina (trije ključni karotenoidi za zdravje).

Seveda pri antioksidantih ne bi najprej pomislili na bučke in morda res nimajo tistih najbolje poznanih antioksidantov (kot je beta karoten), a to ne pomeni, da tisti, ki jih vsebujejo, niso pomembni. Olupek in koža bučk sta še posebej bogata z antioksidanti, zato vam priporočamo, da jih ne lupite, hkrati pa ravno zato nakupujte najbolj ekološko vzgajane ali jih celo vzgajajte sami.

Namesto, da jih pogrejete v mikrovalovni pečici ali pa zavrete, jih pripravite s pomočjo pare, saj je to najboljši način.

Celo zamrznjene bučke ohranijo več antioksidantov, če jih pripravljate nad paro, kot pa če jih kuhate. Približno 85‒90 odstotkov vseh kalorij v bučah (kot skupini) prihaja iz ogljikovih hidratov in približno polovica teh ogljikovih hidratov je škrob.

A ta sestava ima malo kalorij in hkrati ščiti pred sladkorno boleznijo ter ureja nivo inzulina.

Katere vitamine najdemo v bučkah?

Vsekakor je veliko viitamina C, molibden, vitamini B1, B2, B3, B6, mangan, kalij, magnezij, fosfor, omega 3 maščobe in nekatere druge hranljive snovi.