Navadna veverica je vrsta veverice, ki poseljuje zmerna in hladna območja Evrazije, na vzhod pa seže vse do tihomorskih obal. Prilagojena je življenju na drevju, zato jo srečamo na obrobju gozda ali v njegovi notranjosti.

Kožuh je lahko rdeč, rjav, siv ali črn. Trebuh pa je vedno bel. Poleti je dlaka kratka in po zgornji strani telesa rumenkastorjava in črna. V avgustu in novembru se letni kožuh spremeni. Zimski kožuh ima debelejšo dlako, ki je tudi temnejša in bolj siva. Tudi ušesni čopki so takrat daljši. Zraste do 20 cm v dolžino, prav tako njen rep.
Brki so dolgi in občutljivi. Uporablja jih za orientacijo. Veverica ima občutljive dlake tudi na sprednjih tačkah, na trebuhu in na prirastišču repa. Ima zelo oster vid, ne loči pa barvnih odtenkov. Na vseh prstih, razen prednjega palca, ima dolge in ostre kremplje.
Navadna veverica živi v različnih tipih gozdov, najpogosteje pa v iglastih
Ustrezajo ji sklenjene gozdne površine, ki so precej velike, saj veverica obožuje prostorna območja. Dejavna je podnevi. Ves čas gibanja ostaja v bližini dreves. Zunaj časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Ob vzburjenju se oglaša z ostrim "tjuk, tjuk, tjuk".

Hrani se pretežno z rastlinsko hrano – sadjem, semeni, glivami in zelišči. Hrani se tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Svojo hrano skladišči, po čemer je še posebej znana.
Velik del življenja iščejo hrano. Če je ne morejo pojesti, jo zakopljejo ali skrijejo v gostem grmovju ali na kakem varnem prostoru v bližini dreves. Gozdarji veveric ne marajo preveč, ker glodajo drevesno skorjo v krogu in poškodujejo drevo, ki lahko odmre.

Kako se razmnožuje?
Veverica je spolno zrela z 11 meseci. Razmnožuje se le, če ima dovolj hrane na razpolago. Pari se praviloma med decembrom in na začetku julija. Samci zasledujejo samice visoko v vrhovih dreves in jih pripravijo do parjenja. Ko se parjenje zgodi, samica naredi udobno gnezdo. Samica je breja 38 dni, v enem letu pa ima lahko eno ali dve legli.
Mladičev je v leglu do pet in so ob rojstvu goli. Prvih 12 tednov so v gnezdu, kjer zanje skrbi mati. Po navadi ostaja v bližini gnezda in jih prihaja redno dojit, kajti mladiči so slepi in spregledajo šele po štirih tednih. Veliko okroglo gnezdo iz vejic je v drevesni rogovili ali pa tudi v duplini. Mati ga mehko nastelje z mahom in slamicami, da mladičev ne zebe.
Pogosto se veverice naselijo v opuščene dupline žoln, pogosto pa tudi v gnezda vran in srak.

Pri nas so navadne veverice po hrbtu rdečkastorjave ali rjave, zelo redko rdečkaste, po trebuhu pa so vedno bele.