Jesen je tukaj in z njo še zadnji dozoreli jesenski pridelki, ki jih bomo vključili v ozimnico. Tokrat si malce pobliže oglejmo, kateri so ti izdelki iz primorskih krajev.
Smokve oziroma fige
Fige dozorijo v poznem poletju oziroma zgodnji jeseni, vsebujejo veliko kalcija, železa in kalija ter zelo malo maščob. Sveže fige imajo zelo malo kalorij, kar štirikrat manj kot posušene, saj vsebujejo nekje do 15 odstotkov sladkorja, zato so primerne za vse tiste, ki uživajo pretežno dietno hrano. Posušene fige vsebujejo tudi do 60 odstotkov sladkorjev in imajo nekoliko manj vitaminov kot sveže. Slabost svežih fig je le ta, da se zelo hitro pokvarijo (začnejo dobesedno vreti in gniti). Zato jih pridelovalci načeloma takoj po obiranju začnejo sušiti ali iz njih delati sokove in marmelade. Najpogosteje se uporabljajo posušene. Foto: Tanja Mojzer
Žižole
Žižola je trnat grm ali drevo, ki lahko zraste tudi do 10 m. Cveti od maja do avgusta. Njeni cvetovi so majhni, šopasti in rumene barve. Plodovi so zeleni, jajčasto podolgovati ali hruškaste oblike, odvisno od sorte. V septembru začnejo spreminjati barvo v rjavo-rdečkasto. Pri nas so užitni v oktobru, ko popolnoma dozorijo in se zmehčajo. Plodove lahko uživamo sveže ali posušene. Videti so kot majhne elipsaste kroglice. Žižola je sladek sadež, ki ima neobičajno veliko vitamina C (okoli 70 mg v 100 g sadeža, kar je več kot v limoni). Zrele, še čvrste žižole vsebujejo približno četrtino sladkorjev, delno osušene pa še več, in do 5 odstotkov beljakovin. Običajno jih jemo surove ali posušene. Foto: Tanja Mojzer
Žižole in fige so neverjetna zakladnica zdravih vitaminov. Foto: Tanja Mojzer
Olive
Oljka je drevo, na katerem rastejo olive. Dozorijo v septembru in oktobru, poznamo veliko različnih vrst oliv, po barvi pa so zelene, črne, rjavkaste, tudi rdečkaste. Iz njih pridelujemo olivno olje, ki se uporablja v prehrani, zdravilstvu in kozmetiki. Poznamo veliko različnih okusov – od sladkega do kislega – in različnih vrst oliv, od zelenih, zeleno-rumenih, rdečerjavih, vijolično-črnih in črnih oliv, prav vse pa imajo številne koristi za naše zdravje. In medtem ko lahko nekatere olive zaužijete takoj po obiranju, so tiste, ki so vložene ali samostojno ali kot dodatek h kakšnim drugim jedem, manj grenke. Za olive pravimo, da jih nekdo obožuje, ali pa sploh ne more uživati. So namreč zelo specifičnega, nevsakdanjega okusa. Foto: Pixabay
Kaki
Eden izmed zadnjih sadežev, ki dozorijo na Primorskem, je oranžen kaki. Izvrsten sadež, poln vitaminov in odličnega okusa. Raste na drevesu, poznamo pa veliko različnih vrst. Tudi kaki je lahko nekoliko grenek, a to se razlikuje od sorte. Najbolj znana sorta pri nas je kaki vanilja. Skorjica je nekoliko trša, a ni grenka. Odličen je kot svež, iz njega pa kuhajo tudi marmelado in odlične sladice. Foto: Pixabay