Govorimo seveda o koruzi. Ravno v teh dneh jo morda kmetje obirajo (večina pa je to storila že septembra).

Koruzo lahko oluščimo in skuhamo ter dodamo različnim jedem. Lahko jo tudi zmeljemo in dobimo rumeno koruzno moko. V jeseni, ko začne zoreti, pa je zelo priljubljena pečena koruza (spečena kar na ognju - koruzni piknik). Foto: Pixabay

Gre za enoletno žito, ki izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih. Nastala je iz naravno rastoče divje koruze. Udomačili so jo v Mezoameriki. Največje pridelovalke koruze na svetu so ZDA, v Evropi pa jo prideljujejo predvsem jugovzhodne dežele, seveda je zelo priljubljena tudi v Sloveniji.

Ste vedeli, da nekatere sorte koruze v nekaterih predelih zrastejo tudi do 7 metrov? Drugače pa je večina sort visokih do 2,5 metra. Sladka koruza je po navadi nižja od poljske.

Koruzni stor vsebuje laske, ki ga ščitijo. Listi so pa precej ostri, z njimi s elahko dobesedno porežete. Foto: Pixabay
Koruzno zrno vsebuje veliko vitamina B1, in sicer kar 150 miligramov na 100 g koruze. Ta vitamin je pomemben za tvorbo energije, saj pri presnovi pomaga razgraditi molekule ogljikovih hidratov v molekule glukoze. Glukoza pa je vir energije za možganske in živčne celice. Koruza vsebuje tudi mangan, ki skrbi za duševno vitalnost, izboljšuje spomin in koncetracijo. Drugi vitamini in minerali, ki jih najdemo v koruzi, so: biotin, niacin, pantotenska kislina, folna kislina, železo, magnezij, cink, selen. Foto: Pixabay
Poznamo zelo veliko različnih vrst koruze. Dve glavni skupini sta: sladka in poljska koruza (za živali in pridelovanje moke). Poznamo pa še rdečo, rjavo in znotraj rumene koruze veliko podvrst. Foto: Pixabay
Kuhana koruza se zelo pogosto uporablja v solatah (še posebno lepo se ujame s kvinojo, s paradižnikom, z zeleno papriko in z rdečim fižolom). Dodaja se tudi picam, piščančjim obaram, v tortilje, sendviče in podobno. Zelo znana jed iz koruznega zdroba je tudi polenta. Iz koruze pa lahko naredite tudi zelo priljubljeno pokovko. Foto: Pixabay