Odrasli samci tehtajo od 400 do 600 kilogramov in občasno presežejo 800 kilogramov. Samice so pol manjše od samcev in običajno tehtajo med 200 in 300 kilogramov. Kako ga najlažje prepoznamo? Po belo obarvanem kožuhu.

Njegov kožuh ni bel le pozimi, ampak takšen ostane tudi poleti. Foto: EPA

Zanimivo je to, da njegova dlaka v resnici ni bela, ampak je neobarvana in votla. Podobno kot beli lasje pri ljudeh.

Nekateri znanstveniki menijo, da so bili polarni medvedi včasih bližnji sorodniki rjavih medvedov, ki so se preselili na Arktiko.

Polarnemu medvedu rečemo tudi severni ali beli medved. Foto: Epa

Polarni medved je odličen plavalec! Njegovo latinsko ime je Ursus maritimus, kar pomeni morski medved. Ima velike šape, ki so podobne veslom. Pogosto plava več kilometrov stran od obale. Je zelo hiter, hitrejši od človeka, zato je odličen plenilec tudi na kopnem.

Polarni medvedi so najbolj mesojedi v svoji družini in se hranijo predvsem s tjulnji, ki plavajo pod ledenimi ploščami. Poleg njih lovijo tudi kite beluga, mrože in glodavce, prehranjujejo pa se tudi z jagodami in listi. Z izredno močnimi kremplji v debelem ledu z lahkoto naredijo luknjo, skozi katero se nato potopijo v globoko morje.

V ledeno mrzli vodi lahko plavajo tudi več ur. Foto: Epa

Zimo preživijo v morju, večinoma na plavajočih ploščah ledu. Od tam se lahko kadar koli potopijo v morje in si poiščejo hrano. Novembra ali decembra si izkopljejo brlog v snegu ali zemlji. Tja se zatečejo breje samičke. Mladički, ki se skotijo, so zelo majhni, veliki so toliko kot podgana, so gluhi, slepi in goli, zato jih medvedka pestuje v šapi, da jim je toplo.

Severni medvedi imajo odlično razvit voh. Foto: Epa

Ste opazili, da ima polarni medved prednje tace rahlo zakrivljene v obliki črke O? Tudi prste ima obrnjene navznoter. To mu pomaga obdržati ravnotežje, ko raca po zaledenelih in spolzkih tleh. Po strmini pa se včasih kar zapelje. Uleže se na trebuh in se z razkoračenimi tacami spusti navzdol.

Polarni medved je prava pravcata lenoba, večino časa namreč poležava.

Postelja iz snega. Foto: EPA

Kadar ne dremucka, radovedno raziskuje okolico ali zganja vragolije.

Foto: EPA

Njegov črni smrček lahko z daljnogledom vidimo tudi deset kilometrov daleč. Pravijo, da si ga, ko se približuje plenu, pokrije s tačko, da ga ta ne bi prehitro opazil.