Hikari: Kako zraste riž

Desetletna Hikari iz Japonske obožuje riž, zato bi se rada sama lotila gojenja te rastline. Ko prvi poskus vzgoje semen, ki jih je kupila na spletu, ne uspe, se odpravi do kmeta, ki ji odstopi sadike. A do pesti riža, ki bi ga rada skuhala svojim domačim, je dolga pot, naloga ni preprosta. Oglejte si njeno zanimivo zgodbo, kako ji je naposled le uspelo v oddaji Počitniški izzivalci.

Ste vedeli, da naši sosedje Italijani pridelajo več polovico riža za vso Evropo?

Italija je naša najbližja država, ki pa že ima ugodno podnebje in vso potrebno infrastrukturo za pridelavo riža. V deželi Piemont so tamkajšnji kmetovalci že pred stoletji ugotovili, da sta obilje vode in plast ilovice pod rodovitno rušo odlična za gojenje riža.

Z rdečo je označeno, kje v Italiji je pokrajina Piemont, kjer imajo veliko riževih polj. Foto: Google Maps

V Evropski uniji pridelujemo riž v osmih državah. Italija je najpomembnejša med njimi, saj sama pridela 52 odstotkov vse evropske pridelave. Riž gojijo na od 200 do 227.000 hektarjih površin, pri čemer pa deželi Piemont in Lombardija prispevata 92 odstotkov vse italijanske proizvodnje.

Zakaj riž ne raste v Sloveniji?
Podnebje: Riž potrebuje dolgo, vroče in vlažno rastno dobo (vsaj 4–5 mesecev). Slovenske poletne temperature so prekratke in premalo tropske.

Voda: Riž raste v poplavljenih poljih (riževih terasah), kjer voda stoji. V Sloveniji nimamo razvitih sistemov za tako namakanje na večjih površinah.

Tla in kmetijska struktura: Slovenska tla niso prilagojena za poplavljanje. Kmetije so manjše in specializirane za druge pridelke (koruza, pšenica, zelenjava, sadje).
Taka so riževa zrna, ko so še na rastlini. Foto: Pixabay
Celotna Azija je znana po tem, da imajo tam ogromne predele, kjer so takšna terasasta polja, ki zadržujejo vodo po padavinah. Ko padavin ni, pa imajo urejene namakalne sisteme. Tukaj vidimo primer riževih polj na Japonskem. Gojijo pa ogromno riža tudi v Indoneziji, na Baliju, na Kitajskem, v Vietnamu in drugod po Aziji. Foto: Pixabay