Bramorji so majhna družina kobilic, ki jo uvrščamo v podred dolgotipalčnic. Vanjo uvrščamo okoli 60 vrst, ki so vse prilagojene za kopanje pod zemljo. Kljub majhnemu številu vrst so bramorji, ki živijo v bližini človeka (npr. na obdelanih površinah, torej zelenjavnih vrtovih), splošno prepoznani kot škodljivci, saj lahko ob pomanjkanju živalskega plena napadajo tudi kulturne rastline.

Podobno kot krti živijo pod zemljo in na zelenjavnih vrtovih pogrizejo vrtninam korenine oziroma spodnje dele. Vrtnina se seveda zaradi tega posuši.

Kaj je na bramorjevem jedilniku?

Prehranjuje se z nevretenčarji v prsti (deževniki) in drugimi talnimi organizmi. Zelo mu teknejo tudi mlade sadike kulturnih rastlin. Kako zelo mu teknejo, vedo povedati vrtnarji. Vendar bramor po navadi ne pohrusta celotnega koreninskega sistema. Obgrize čisto malo, največkrat na predelu stika stebla in korenin, toliko da rastlina ovene in propade. Včasih je rana še dovolj majhna, da rastlina ne propade, a škoda je takšna, da se razvoj in rast rastline precej upočasni. Tekom razvoja se spreminja tudi njegova prehrana, zato je v drugi polovici sezone (od junija naprej) na vrtu z njim nekoliko manj preglavic.

Kako ga odgnati iz vrtov?

To je precej težka naloga, podobno je s krtom in voluharjem. Kljub temu obstaja nekaj načinov, ki so povsem naravni.
Kompostna zastirka iz vej mu povzroča precej dodatnega dela
Pravijo, da moraš vrt, kjer je bramor, obvezno prekopavati, da mu uničiš rove in kamrice. Bramor se na vrtu, kjer so gredice zastrte s kompostom, največ giblje na prehodu med zemljo in zastirko. Tam brez težav koplje kompaktne rove, ki se ne krušijo, saj je zemlja ilovnata. Ko pa pride v plast komposta, je ta nelepljiv, zato mu povzroča dodatno delo, da si lahko napravi rov do sadik. Iz spodnjih plasti mora nanašati ilovico, da si lahko v kompostu naredi rov.