Vaterpolo se je razvil v drugi polovici 19. stoletja v Angliji. Moštvi (ekipi) igrata s po sedmimi igralci v igri in še s šestimi rezervnimi igralci, ki se lahko menjajo.

Moštvi poskušata zadeti z žogo nasprotnikov gol (vrata). Vrata imajo dimenzijo 0,9 m x 3 m. Igra se odvija v plavalnem bazenu, velikem 20 x 30 m; globine najmanj 1,8 m. Igra traja 4 x 8 minut z dvema odmoroma po 2 minuti in 5 minut med polčasom.

Zagovorniki vaterpola menijo, da je to zelo zdrav šport

Voda naj bi imela pozitiven vpliv na kostno gostoto. Vplivala naj bi tudi na živčno–mišični sistema, povečevala mišično maso, izboljšala gibljivost, izpopolnjevala plavalne tehnike, motoriko, pomen ekipnega športa in vsesplošnega psiho-fizičnega počutja. Voda tudi dobro vpliva na delovanje pluč in zmanjšuje stres.

Za koga je primeren vaterpolo?
Vaterpolo je primeren prav za vse, čeprav hkrati spada med enega najzahtevnejših športov. V eni uri igre vaterpola igralec namreč porabi tudi do 900 kalorij.

Gre za plavanje in igranje t. i. "vodnega rokometa". Šola vaterpola poteka pod strogim nadzorom zavzetih trenerjev.

Ogromno pozornosti namenjajo učenju plavanja. Tukaj jim pomagajo izkušeni trenerji plavanja, ki pridno prenašajo znanje na mlade igralce.
Če želite igrati vaterpolo, je torej prvi korak, da znate dobro plavati in da se dobro znajdete v vodi, nato pa poiščite najbližjo šolo vaterpola in se včlanite. Potem pai seveda še trening, trening in trening.

Vabljeni še k ogledu intervjuja z enim od trenerjev vaterpola