Praznujemo ga od leta 1950, ko je papež o tem izdal poseben razglas.

Ta praznik se imenuje tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno ali vélika gospójnica, Marijino zaspanje.

Marijino vnebovzetje je praznik odrešenega človeštva, praznik življenja, ki je premagalo smrt. V Mariji vidimo uresničen sen o lastni nesmrtnosti, o sreči in slavi brez konca.

Praznični hvalospev

Danes slavimo vnebovzetje Marije, deviške Božje Matere,
ki je začetek in podoba poveličane Cerkve,
trdno upanje in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu.
Nisi hotel, da bi v grobu trohnelo telo Žene,
ki je nosila Začetnika življenja
in je svetu rodila tvojega učlovečenega Sina,
našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Citat:

Verovati v večno življenje pomeni upati, da ne bo nič od tega, kar storimo ali delamo, šlo v izgubo, temveč da „bomo vse odlične sadove narave in našega truda potem, ko smo jih v Gospodovem duhu in po Gospodovi volji razvijali na zemlji, znova našli, toda očiščene vsega madeža, presvetljene in preobražene“.

(Iz Svetega pisma; 39, 3)