Z današnjim dnem so se začele jesenske oziroma krompirjeve počitnice, kot jim radi rečemo, in bodo trajale vse do petka, 31. oktobra, nato sledita še sobota in nedelja, ko smo tako ali tako doma.

Ampak, ali ste se že kdaj vprašali, zakaj sploh izraz "krompirjeve" počitnice, in ne morda kostanjeve ali koruzne, kar bi bilo za ta čas tudi mogoče?

Razlog se skriva v preteklosti, ko so šolske počitnice prilagajali potrebam kmečkega prebivalstva in opravil. Tako učenci niso bili deležni dejanskega počitka, kot so to danes, ampak so bili prosti zato, da so lahko pomagali doma pobirati krompir. Povsem preprosta in logična razlaga, kajne?

Poglejmo še uradno plat teh počitnic

Jesenske počitnice smo v samostojni Sloveniji uvedli v šolskem letu 1993/94. Za poimenovanje teh počitnic pa smo si izraz "krompirjeve počitnice" izposodili kar iz nemščine, kjer se jesenske počitnice imenujejo Kartoffelferien. V Nemčiji, kjer začnejo pouk po 15. avgustu, imajo nekje konec septembra počitnice. In v drugi polovici septembra (ponekod že prej) se dejansko pobira na njivah krompir, zato v Nemčiji pravijo tem počitnicam Kartoffelferien (die Kartoffel – krompir, die Ferien – počitnice). Ta izraz se je prek zdomcev, ki živijo v Nemčiji, prenesel tudi k nam.

Krompirjeve ali kostanjeve, morda koruzne ali še kakšne, danes so počitnice namenjene temu, da si otroci malce odpočijete od šolskih obveznosti. Pa čeprav ni treba pomagati pobirati krompirja. Čudovito, kajne? Res pa je tudi, da je na zadnji dan oktobra (31. oktober) praznik – dan reformacije. Nato pa tudi 1. november – dan mrtvih. Velikokrat ta dva dneva prideta na delovni dan in bi tako ali tako bili prosti.

Uživajte! In privoščite si kakšen slasten krompirček!