Dan žena praznujemo, da bi počastili dosežke žensk na različnih področjih, hkrati pa opozorili na neenakosti, s katerimi se soočajo. Ta dan je priložnost za ozaveščanje o pomembnosti enakosti spolov in o boju za pravice žensk, ki ni povsod samoumevna.
Potrebno je vedeti, za katere pravice gre: to so na primer dostop do izobrazbe, enaka plačila, pravica do glasovanja na državnih volitvah, zaščita pred nasiljem in druge osnovne človekove in delavske pravice. Praznovanje 8. marca se je sicer začelo že zgodaj v 20. stoletju, predvsem v Združenih državah Amerike in Evropi. Foto: BoBoTudi pri nas 8. marec ni uradni praznik, ki bi bil dela prost dan, a ga praznujemo neformalno v obliki počastitev ženskam, raznimi slavnostnimi dogajanji, organiziranjem dogodkov in podobno. Foto: BoBo
Države, kjer ga ne praznujejo oziroma obeležujejo: V nekaterih državah dan ni uradno priznan, bodisi zaradi kulturnih, verskih ali političnih razlogov. To so lahko tudi države, kjer ni tradicije praznovanja tega dne, ali pa so morda oblasti omejile tovrstne aktivnosti. Saudska Arabija – Zaradi specifičnega družbenega in verskega okvira so nekateri dogodki povezani z ženskami prepovedani ali omejeni. Iran, Irak – dan žena ni uradno priznan praznik, kljub temu da ženske v Iranu praznujejo različne priložnosti in dni, ki se nanašajo na njihove pravice. Afganistan, Samoa, Libija, Bocvana, Brunej – dan žena ni pogosto obeležen zaradi verskih in kulturnih razlogov ter zaradi političnih razmer.
Za 8. marec je običaj, da ženske v dar dobijo cvetje ali kakšno drugo pozornost (na primer čokoladico, vabilo na kakšen dogodek, masažo, nakit, kozmetiko ali kar koli drugega). Gre za lepo in dobrodošlo gesto, ki pa je lahko tudi nematerialno (na primer, da moški namesto nje opravijo gospodinjsko ali kakšno drugo delo oziroma opravilo). Foto: BoBo
