Francet Prešeren je bil ključna osebnost v obdobju romantizma, ki je zaznamovalo slovensko literaturo v 19. stoletju. Njegova dela so bila pogosto usmerjena v ljudstvo, narod in domovino, obenem pa so odražala tudi univerzalne teme ljubezni, svobode in pravičnosti.

Slovenska himna je 7. kitica Zdravljice, ki ima sicer 8 kitic

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Zdravljica naj bi bila prvič zapisana seveda s prosto roko in to v jeziku bohoričica, ki ni ravno takšna slovenščina kot je seveda danes.

Najprej je bila Zdravljica cenzurirana

Viri pravijo, da je pesem Zdravljica najprej obsegala devet kitic. In tudi, da je leta 1846 bila pripravljena za objavo v zbirki Poezije, česar najprej niso dovolili in so jo cenzurirali. Napisana pa naj bi bila leta 1844 in to pod imenom Zdravica ob novini leta 1844.

Prešernov dan ni samo praznik pesnika, ampak je tudi praznik kulture, saj je povezan z razvojem slovenskega jezika in umetnosti. Ob tem dnevu se podelijo Prešernove nagrade, najvišja priznanja na področju kulture, za izjemne dosežke v umetnosti in kulturi.

Prost vstop na mnoge kulturne prieditve

Praznik je prav tako znan po mnogih kulturnih prireditvah, kjer ustanove odpirajo vrata in nudijo brezplačen vstop. Na ta dan torej lahko obiščete mnoge muzeje, galerije, gledališča, kulturne domove in kulturne ustanove, kjer bo na voljo veliko različnih predstav in vsebin in to brezplačno. Seveda to velja za vso Slovenijo.

Za podrobnejše informacije o dogodkih v vašem kraju priporočamo, da preverite lokalne kulturne koledarje ali uradne spletne strani mestnih občin, saj se programi lahko prilagajajo in niso vse prireditve, ki so na voljo, vidne na enem spletnem mestu.