Breskev je majhno sadno drevo, z živorožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi sladkega okusa. Zorenje breskev poteka od sredine julija (zgodnje sorte) do septembra. V Sloveniji jih lahko gojimo le na nekaterih območjih, saj so med cvetenjem zelo občutljive na mraz. Ustreza jim torej bolj sredozemsko oziroma obmorsko toplo podnebje.

Poznamo veliko različnih sort breskev. Najbolj poznani sta bela in rumena breskev.

Zgodovina breskev, za katero zagotovo niste vedeli

Breskev so v naše kraje prinesli Rimljani v 3. ali 4. stoletju. Rimljani so breskev prevzeli od Grkov, ti pa od Perzijcev. Dolgo so ta plod imenovali perzijsko jabolko.

Breskve vsebujejo veliko vitaminov, pomembnih za zdravje kože, spodbujajo razstrupljevalne procese v telesu in nas varujejo pred srčno-žilnimi in drugimi boleznimi. Sočne in aromatične breskve imajo ogromno rudninskih snovi, kot so kalij, natrij, kalcij, magnezij in fosfor. Izjemno so bogate z vitaminom A in vitamini B-kompleksa. Vsebujejo tudi C-vitamin in folno kislino. Njihove sorodnice so nektarine. Od breskev se ločijo po gladki lupini (pri breskvah je ta rahlo dlakava) in so malo bolj kisle.

Vsem, ki imajo motnje srčnega ritma (aritmijo), jih pesti zgaga ali imajo občutljiv živčni sistem, se priporoča svež breskov sok. Breskve so znane po tem, da izboljšujejo razpoloženje in dvigujejo odpornost, saj imajo veliko mineralov in hranljivih snovi.

Breskve imajo negovalen učinek na kožo in ji vračajo sijaj. Še posebej dobro pomagajo v primeru aken ali mozoljev, zato si številni iz njih pripravljajo tudi masko za obraz.